Sobivanje ljudi in velikih zveri

V Dini Pivka – Centru o velikih zvereh so letos pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primernih ukrepih in pomembnosti živali za okolje. Skozi analogno in digitalno interakcijo obiskovalce na zabaven način izobražujejo o sobivanju ljudi in velikih zveri.

Center Dina Pivka v Krpanovem domu v Pivki deluje pod okriljem Zavoda za turizem Pivka in je središče zbiranja in podajanja informacij o pomenu ohranjanja velikih zveri, njihovi biologiji in vlogi v ekosistemu. Prav tako je osrednja točka dinarsko-kraškega sveta Slovenije, ki se ukvarja s pomembnostjo sobivanja velikih zveri in ljudi. Obiskovalce različnih generacij želijo na zabaven način izobraževati o pomembnosti sobivanja in hkrati porušiti vse negativne stereotipe ter prikazati uspešne zgodbe sobivanja.

Velike zveri niso prisotne le v oddaljenih kotičkih Slovenije, njihov življenjski prostor se prekriva z življenjskim prostorom ljudi. Prav zato je na vsakodnevni ravni treba izvajati ukrepe, ki omogočajo uspešno sobivanje. Pri tem ima ključno vlogo lokalno prebivalstvo z območij, kjer so prisotne velike zveri.

Uspešne prakse

V centru Dina Pivka so predstavljeni izzivi in načini, ki lokalnemu prebivalstvu in velikim zverem omogočajo sobivanje. Zelo uspešna praksa za zmanjševanje škode je uporaba električnih ograj, ki se je v Sloveniji in drugod izkazala za zelo učinkovito. Uporablja se jih tako za ograjevanje pašnikov kot čebelnjakov, njihova glavna prednost pa je mobilnost. Nova interaktivna postaja Pašnik nam z visoko električno mrežo omogoča, da spoznamo uporabnost te metode za uspešno sobivanje. S pomočjo posebnega zaboja se obiskovalci preizkusijo v znanju prižiganja električne ograje, ugotovijo, kateri trije elementi so potrebni, da se vzpostavi tok, kaj se zgodi, če je ob mreži previsoka trava, in kakšna je vloga kamer.

Srečanje z zverjo

Kaj storiti, če srečamo medvedko, volka ali risa? VIR: Dina Pivka

Pogosto se vprašamo, kako ustrezno ravnati ob srečanju z velikimi zvermi. Te človeka ne dojemajo kot plen, temveč kot grožnjo. Edini, ki je človeku potencialno nevaren, je medved, a tudi medvedi se nas najraje izogibajo in pobegnejo, če nas pravočasno zaznajo. Medvedka z mladiči za umik potrebuje veliko več časa. Če se čuti ogroženo, lahko tudi napade. Nova postaja Kaj storiti, če srečate medvedko obiskovalce izobražuje o pravilnih reakcijah ob bližnjem srečanju človeka z medvedom. Obiskovalci se na interaktiven način naučijo, kakšno je pravilno ravnanje, pri čemer tudi napačni odgovori podajajo pomembne informacije.

Čebele in medvedi

Nadgrajena postaja Čebelnjak FOTO: D. Felić, Dina Pivka

Tretja na novo nadgrajena postaja je Čebelnjak, ki je prilagojena tudi za mlajše generacije. Obiskovalci skozi analogno interakcijo premikanja panjskih končnic izvejo številne zanimive podatke tako o čebelah kot o medvedih. In postaja Čebelnjak bo v tednu med 22. in 28. majem dobila okrepitev: v Pivko namreč prihaja potujoči paviljon Čebelarske zveze Slovenije Medena zgodba, ki je namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva. Poleg paviljona, ki je opremljen s sodobno video- in zvočno tehnologijo, bo zavod za turizem Pivka poskrbel za spremljevalno dogajanje. S številnimi aktivnostmi na temo čebel in drugih opraševalcev bodo zaznamovali svetovni dan čebel, dan Nature 2000 in mednarodni dan biotske pestrosti.

Paviljon Medena zgodba FOTO: ČZS

Prav opraševalci, med njimi seveda tudi čebela, imajo ključno vlogo pri ohranjanju narave in njene raznolikosti, ključni vidik sobivanja pa je povezava med naravno in kulturno dediščino. V času Medenega tedna bodo v Pivki poskrbeli za pester program z delavnicami, vodenjem, filmskimi projekcijami, razstavo ter drugimi poučnimi in zabavnimi vsebinami.