Sloveniji dal tri nove škofije

Slovenski škofje se zahvaljujemo Bogu za dar zaslužnega papeža Benediktu XVI., za njegovo vlogo učitelja in pastirja, ki jo je izvrstno opravil, ter za očetovsko naklonjenost, s katero je spremljal Katoliško cerkev v Sloveniji,« je ob smrti Benedikta XVI. v imenu slovenske škofovske komisije na zadnji dan minulega leta zapisal predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje.

Benedikt XVI. je umrl v 96. letu v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu. Kot Joseph Alois Ratzinger se je rodil v kraju Markt am Inn, oče je bil policist. Po očetovi upokojitvi se je družina preselila v mesto Traunstein, leta 1941 pa se je moral kot vsi njegovi vrstniki pridružiti nacistični organizaciji Hitlerjeva mladina (Hitlerjugend). Aktivnosti se ni udeleževal, aprila 1944 je dezertiral. Po kapitulaciji Nemčije je bil sprva zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, junija 1945 so ga izpustili, z bratom Georgom sta postala duhovnika in bila leta 1951 posvečena v Freisingu. Leta 1977 je bil imenovan za münchenskega nadškofa, še istega leta za kardinala. Leta 1981 mu je bila zaupana zelo pomembna vloga v Vatikanu, imenovan je bil za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in Mednarodne teološke komisije. Po smrti papeža Janeza Pavla II. je bil 19. aprila 2005 izvoljen za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. Kot osmi Nemec na čelu Katoliške cerkve in drugi, ki ni bil Italijan v skoraj 500 letih, si je izbral ime Benedikt v čast svetemu Benediktu, začetniku zahodnega meništva iz 5. stoletja. Po osmih letih papeževanja je odstopil 28. februarja 2013 kot prvi papež po skoraj 600 letih. Zaslužni papež Benedikt XVI. je pustil globok pečat tudi v Sloveniji.

Zgodovinske poteze

Do leta 2006 je imela Slovenija tri škofije v okviru ljubljanske metropolije: nadškofijo Ljubljana in škofiji Maribor ter Koper. Po zaslugi Benedikta XVI. pa se je 7. aprila 2006 spremenil zemljevid Cerkve na Slovenskem. Ustanovljene so bile kar tri nove škofije: novomeška, celjska in murskosoboška, mariborska škofija pa je bila povzdignjena v nadškofijo in metropolijo. Tedanji papež je imenoval tudi tri škofe ordinarije kot upravitelje novih škofij: Franc Kramberger je postal mariborski nadškof metropolit, Anton Stres prvi škof celjske škofije, novomeški škof je postal Andrej Glavan, murskosoboški pa Marjan Turnšek. Še pred ustanovitvijo novih treh škofij pa je Slovenija dobila kardinala – 22. 2. 2006 je papež Benedikt XVI. na ta položaj imenoval prefekta Franca Rodeta.

Benedikt XVI. je za kardinala imenoval Franca Rodeta. Foto: Tomi Lombar

Med Slovenci je bil papežu Benediktu XVI. najbližje teolog in pedagog, 71-letni prof. Anton Štrukelj. Med letoma 1997 in 2003 ta zgledno sodelovanja v Mednarodni teološki komisiji v Rimu. »Bogu sem hvaležen za 40 let osebnega poznanstva s kardinalom Josephom Ratzingerjem, papežem Benediktom XVI. Smel sem doživeti številna srečanja, pogovore in zlasti sodelovanje v Mednarodni teološki komisiji v Rimu. Prevajanje knjig in spisov mi je utrjevalo globoko spoštovanje in omogočalo tihi pogovor in premišljevanje. Benediktova besedila so mi krepila vero in ljubezen do Jezusa. Zgled njegovega dostojanstvenega obhajanja liturgije, njegov ponižen nastop in blag pogled so prebujali zaupanje in razveseljevali srce,« nam je povedal prof. Štrukelj.

Takšen je slovenski verski zemljevid od leta 2006. Vir: Slovenska škofovska konferenca

»Papež Benedikt je bil velik molivec. Kako dostojanstveno je obhajal sveto bogoslužje! Kot Mozart teologije je rekel: Prepričan sem, da je glasba – in tu mislim predvsem na velikega Mozarta – v resnici vesoljna govorica lepote,« je Anton Štrukelj povedal v ljubljanski stolnici v pridigi pri maši zadušnici ob smrti Benedikta XVI. In opozoril, da imamo v slovenskem prevodu kar 36 knjig in 157 spisov Josepha Ratzingerja.

»Po zaslugi božjega služabnika Antona Strleta smo Slovenci že zgodaj zvedeli za izredno nadarjenega teologa Josepha Ratzingerja. Profesor Anton Strle je poskrbel, da smo kmalu dobili slovenski prevod Ratzingerjeve svetovne uspešnice Uvod v krščanstvo. Morda niti nismo bili dovolj pozorni, da je posebej za našo izdajo napisal spremno besedo, ki je zdaj v izvirniku ponatisnjena tudi v Ratzingerjevih Zbranih spisih,« je še poudaril Štrukelj. Benedikt XVI. je kmalu po vojni za Slovenijo napisal tudi spremno besedo za knjigo profesorja Antona Strleta Božja slava – živi človek. Teološka antropologija.

Oktobra 2018 je prof. Anton Štrukelj obiskal Benedikta XVI. v Vatikanu. Foto: osebni arhiv A. Š.

Utelešenje katoliške evropskosti

Po maši na Trgu svetega Petra, kjer se je zbralo 50.000 ljudi, so 5. januarja Benedikta XVI. pokopali v kripti vatikanske bazilike. »Papež Benedikt XVI. je vsekakor ena najmarkantnejših osebnosti na prehodu iz 20. v 21. stoletje, njegova misel je odločilnega pomena ne le za Katoliško cerkev in sveto znanost, marveč tudi za Evropo in ves svet. Pomen njegove teološke misli je tako rekoč nemogoče objektivno določiti. Bil je utelešenje katoliške evropskosti, resnicoljubnosti in obenem izjemne širine, zaradi česar ga mnogi niso mogli razumeti. Spokojna veličastnost njegovega papeževanja in ponižnost njegove osebe sta bili navzoči tudi ob njegovem prehodu v večnost: tiha molitev je namreč vladala v baziliki svetega Petra, ko so se množice vernih, zlasti mladih, poslavljale od tega svetniškega papeža. Zgolj pogrebne slovesnosti so prekinile vrsto vernih, ki se je takoj, ko je bilo mogoče, zgrinjala k njegovi grobnici, kar dokazuje, da je papež Benedikt, kljub pogosto negativni javni podobi, zaradi svoje duhovne globine in ponižnosti duha vseeno ogrel srca mnogih za Kristusa,« je povedal tiskovni predstavnik novomeške škofije Jakob Piletič, ki se je v Vatikanu udeležil pogreba.