Slovenija išče selektorja

Ni treba biti ravno jedrski fizik, da človek iz domačega naslanjača ugotovi, kako so ga naši rokometaši polomili na evropskem prvenstvu na Madžarskem. Kovčke so spakirali že po predtekmovanju, in sicer po porazu proti Črnogorcem, ki so na evropskih prvenstvih dosegli šele tretjo zmago. Rokomet je šport, ki je Slovencem pisan na kožo, leta 2017 so bili naši na svetovnem prvenstvu celo tretji, 2004. smo bili evropski podprvaki. Premoremo igralce z vidno vlogo v najboljših evropskih klubih. Žal reprezentanca pod taktirko selektorja Ljubomirja Vranješa ni bila na tej ravni. Že res, da je bil Šved s Slovenijo na svojem prvem evropskem prvenstvu četrti, a so ciniki rekli, da je to bolj posledica tega, da je vodil, kar mu je pripravil njegov odpisani predhodnik, Črnogorec Veselin Vujović. Po tem četrtem mestu je šlo le navzdol, do dna na Madžarskem.

Brez Janca, brez vodje

»Prva tekma je vedno težka in negotova. A realno je bilo hitro jasno, da Severni Makedonci še nikoli niso imeli tako slabega igralskega kadra kot tokrat. Dve točki smo vpisali, a smo igrali zelo neprepoznavno, ni se videlo nič novega, kar se je napovedovalo. Makedonci so igrali bolje, a so imeli naši boljše posameznike,« meni Tone Tiselj, nekdanji slovenski selektor, ki je s Slovenijo leta 2004 postal evropski podprvak. »Upal sem, da smo na prvi tekmi kaj skrivali. Bolj sem upal kot verjel. Upal sem, da bomo stopnjevali formo, pa se to ni zgodilo. To je bila igra brez repa in glave, vse skupaj pa na zelo nizki ravni. Očitno je bilo, da vloge v ekipi niso razdeljene. V minutah odmora je bilo tudi očitno, da igralci precej manj zaupajo Vranješu, kot pa so mu na prvem evropskem prvenstvu,« nadaljuje Tiselj in opozori še na dve dejstvi.

»Ko smo bili četrti v Evropi, je bil Blaž Janc prvo desno krilo evropskega prvenstva. Zdaj pa kar ne dobi priložnosti. Prihaja iz ozadja … Pa on bi moral biti naše prvo desno krilo, imeti konkretno minutažo. V Barceloni, kjer igra, si minute deli, v reprezentanci pa bi mirno lahko igral po 60 minut. Pa ne le v napadu, ampak tudi v obrambi. Janc je edini, ki zna odigrati na enki v obrambi, tudi na dvojki v obrambi je dober, na tej poziciji je uporabnejši kot Jure Dolenec,« je jasen naš sogovornik. »Ne ve se, kdo je vodja naše igre. Zamenjali smo vse: od Deana Bombača, Mihe Zarabca, zdaj je bil to Staš Skube.« Tiselj se čudi, da selektor v obrambi ni uporabil Skubeta ali vsaj Domna Makuca, ki sta največja kreativca. »Ko je treba razviti tranzicijo, nimamo igralca, ki bi znal dobro podati kvalitetno žogo. Zato smo bili najpočasnejša reprezentanca na prvenstvu, čeprav smo ves čas govorili, da bi radi igrali hitro.«

Šest kandidatov

»Ko sem gledal tekme, sem opazil, da je pri drugih reprezentancah precej več energije in vzdušja v ekipi. Moramo se zavedati, pa saj se tudi na Rokometni zvezi Slovenije že, da Ljubomir Vranješ ni Srb s švedskim potnim listom, ampak Šved srbskih korenin. Že ob imenovanju sem opozarjal, da je vprašanje, ali je taka mentaliteta primerna za naše igralce. Ljubomir Vranješ deluje, kot da ima na klopi Švede. Naši igralci pa potrebujejo sistem palice in korenčka. Rokomet je bil od 12. do 58. leta del mojega življenja, zato me take zadeve prizadenejo,« še doda Tiselj, ki jo je po pogovoru mahnil na smučarski tek, da si zbistri misli. Da bi se vključeval v delo Rokometne zveze Slovenije, ni pričakovati. Je pa na dlani, da je Vranješ že nekdanji selektor, čeprav ima pogodbo z Rokometno zvezo Slovenije (RZS) do olimpijskih iger leta 2024 v Parizu. Predsednik zveze Franjo Bobinac je potrdil, da bo v teh dneh sklical sejo predsedstva, kjer bo ena in edina točka dnevnega reda zamenjava selektorja. Med kandidati za novega omenja (tudi) šesterico domačih strokovnjakov. Po abecednem redu si sledijo: Boris Denić (danes selektor Savdske Arabije), Aleš Pajovič (danes selektor Avstrije), Uroš Šerbec, Branko Tamše (trener v hrvaškem klubu Našice), Zoran Jovičić (vodi Gorenje) in Uroš Zorman (trener Trima Trebnje).