Se boste cepili?

Na portalu e-uprava je zanimanje za cepljenje do konca prejšnjega tedna izrazilo le dobrih 100.000 ljudi, tako malo nedvomno tudi zaradi omahovanja samih zdravstvenih delavcev. Bo dodaten zagon cepljenju dala komunikacijska kampanja, ki jo bo te dni predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)? Po mnenju strokovnjakov je ta nujno potrebna, saj je negotovosti glede varnosti in učinkovitosti cepiva med splošno populacijo in tudi med zdravstvenimi delavci še vedno preveč.

Od kod zadržki?

Po Nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19 smo cepljenje začeli pri najbolj ogroženih in kritičnih skupinah za delovanje družbe, in sicer so bili najprej na vrsti zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše občane, sledijo preostali starostniki, glede na dostopnost cepiva najprej starejši od 80 let, nato 75 in nato stari 60 let in več, zatem kronični bolniki, mlajši od 60, in pa imunsko oslabljeni posamezniki, zaposleni v drugih nujnih službah, kot so vzgojno-izobraževalni zavodi, policija, civilna zaščita, vojska, nato preostala splošna populacija. A kot kaže, se ponekod zatika že v prvi skupini.

V Slovenijo je prispelo že več deset tisoč odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, vsak ponedeljek naj bi jih prispelo še po 16.000, a pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije opozarjajo na zadržanost med zdravstvenimi delavci. Predvsem v ustanovah, kot so domovi starejših občanov, cepiva niso povsod sprejeli z odprtimi rokami, ugotavljajo, medtem ko je podoba mnogo boljša v bolnišnicah.
»Glavni problem predstavlja slaba informiranost, saj na nacionalni ravni, kot je videti, ni strategije, kako pristopiti k promociji cepljenja,« opozarja Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. »Kljub temu da je cepljenje varen in učinkovit javnozdravstveni ukrep, je dvomov in vprašanj veliko. Ključ za doseganje precepljenosti je v izobraževanju – tako splošne populacije kot zdravstvenih delavcev. Pomembno vlogo pri odločanju za cepljenje pa ima tudi zaupanje. To med zdravstvenimi delavci počasi raste, za dvig zaupanja tudi med splošno populacijo pa je treba več prostora nameniti strokovnjakom. Skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije smo v Zbornici – Zvezi zdravstvene delavce pozvali k cepljenju, saj bodo s tem zaščitili tako sebe in svoje najbližje kot paciente, s katerimi vsak dan delajo. Z lastnim zgledom bomo zdravstveni delavci pomembno prispevali k promociji cepljenja tudi med splošno populacijo. Za izvajalce zdravstvene in babiške nege pripravljamo v januarju in februarju spletne seminarje o cepljenju, pogrešamo pa nacionalno kampanjo, v kateri bi državljani pridobili verodostojne, strokovne informacije glede cepljenja. Tako bi odpravili številne dvome ter podali utemeljene, znanstvene informacije. Brez tega pa imajo teoretiki zarot neomejen prostor za širjenje svojih informacij.«

V večjih bolnišnicah zadovoljni

Z dozdajšnjim deležem cepljenih so zadovoljni v naši osrednji bolnišnici, UKC Ljubljana, kjer so prvi odmerek cepiva uporabili 27. decembra. Do nedelje so cepili 3613 zaposlenih, med njimi 967 zdravnikov, kar pomeni, da sta se cepili tudi že več kot dve tretjini zdravnikov, pojasnjujejo, končno število cepljenih pa bo zanesljivo še višje. »Pred začetkom cepljenja je ob zbiranju prijav interes zanj izkazala polovica od dobrih 8000 zaposlenih, vendar se je ob začetku cepljenja interes bistveno povečal in se zaposlene sproti vključuje v cepilne sezname. Ob približno 800 do 900 trajno odsotnih zaradi porodniških in trajnih bolniških odsotnosti ter ob 1300 prebolelih ocenjujemo, da je bila cepljena že dobra polovica potencialnih kandidatov. Konec tedna smo cepili tudi zaposlene na medicinski fakulteti, Zavodu za transfuzijsko medicino in v nekaterih drugih zdravstvenih organizacijah. Razlogov za necepljenje ne beležimo, glede na izkušnje pa se vse več zaposlenih z morebitnimi zadržki pred nekaj tedni ali dnevi trenutno dodatno prijavlja na cepljenje. Načrt ni prepričevanje, temveč informiranje, da se lahko vsakdo odloči na podlagi pravih informacij. Zato na intranetni spletni strani ponujamo informacije o cepljenju in nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov, ki jih sproti dopolnjujemo s pojasnili strokovnjakov.«


Podobno zadovoljni so tudi v UKC Maribor, na Kliniki Golnik pa se lahko pohvalijo z že več kot 60-odstotnim deležem cepljenih zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih, kakšnih 20 odstotkov jih je covid-19 že prebolelo. Pričakujejo, da bodo dosegli kar 70-odstotno precepljenost. Posebnih zadržkov ali dvomov glede cepljenja v ustanovi ne zaznavajo, pojasnjujejo na Golniku. S predvidenim visokim, okoli 60-odstotnim deležem se pohvalijo tudi v splošnih bolnišnicah Murska Sobota in Izola, manj zanimanja in pa tudi preskrbljenosti s cepivom pa je zaznati v nekaterih manjših ustanovah. Prav zato je nujno okrepiti zaupanje v stroko, opozarjajo pri zbornici, pri čemer bi se morala bolje izkazati tako ministrstvo za zdravje kot NIJZ. »Komunikacijsko kampanjo glede cepljenja pripravlja NIJZ. Želimo si, da bi se nanj odzvalo čim več zdravstvenih delavcev, ki so tudi zgled preostalim državljanom. Verjamemo, da se bodo v prihodnje odločili zanj tudi zdravstveni delavci in sodelavci, ki imajo morda trenutno določene pomisleke,« so nam glede načrtovanega prizadevanja pojasnili na ministrstvu. Na NIJZ pa odgovarjajo: »V skladu z zakonom o nalezljivih boleznih je cepljenje prostovoljno. Za normalno delovanje družbe pa si želimo najmanj 60-odstotno precepljenost populacije proti covidu-19. Komunikacijska kampanja cepljenja se bo začela izvajati v naslednjih tednih, podrobneje pa bo predstavljena v naslednjih dneh.«

Trajanje zaščite

V elektronskem registru cepljenja je že več kot 20.000 cepljenih. Cepivo je priporočljivo tudi za tiste, ki so bili že okuženi z novim koronavirusom in so že preboleli bolezen, kajti zaščitni imunski odziv po prebolelem covidu-19 je praviloma kratkotrajen, sploh pri blagem poteku bolezni, cepivo pa omogoča dolgotrajnejšo zaščito, pojasnjujejo strokovnjaki. Kako dolgo naj bi ta trajala, še ni jasno, zato tudi še ni znano, ali se bomo morali proti covidu-19 cepiti sezonsko. »Trajanje zaščite, ki jo zagotavlja cepljenje, se še ugotavlja,« odgovarjajo na NIJZ. »S podaljševanjem časa opazovanja bo postalo jasno, koliko dejansko traja zaščita. Od tega je torej odvisno, ali in kako pogosto jo bo treba obnavljati s poživitvenimi odmerki.«

Med razlogi za odklonilen odnos do cepljenja je nedvomno strah pred stranskimi učinki, a kot je pojasnil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan, bomo morebitne dolgoročne stranske učinke spoznali šele po letu ali dveh spremljanja. Glede na sestavo cepiva jih po njegovem ne gre pričakovati, saj to vsebuje minimalno število komponent, le maščobne lipide in informacijo RNK. Najpogostejši stranski učinki so lokalne reakcije takoj po samem cepljenju, do zdaj so prejeli nekaj čez petdeset prijav neželenega dogodka.