Že dolgo vemo, da se Rimska cesta in Andromeda premikata druga proti drugi. V zadnjih desetletjih so ocene hitrosti in simulacije nakazovale, da bosta galaksiji trčili v naslednjih petih milijardah let. Vendar nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Nature Astronomy, trdi precej drugače. Znanstveniki z univerze v Helsinkih na Finskem in britanskega Inštituta za računalniško kozmologijo univerze v Durhamu so namreč ugotovili, da obstaja približno 50-odstotna verjetnost, da se bosta galaksiji v naslednjih 10 milijardah let zgrešili.

Združitev galaksij je trk med galaksijama približno enake velikosti. Končni rezultat je običajno eliptična galaksija, ki le malo spominja na prvotni galaksiji, še posebno če je šlo za spiralni galaksiji, kakršni sta Rimska cesta in Andromeda. Proces je sila počasen: zvezde se ne zaletavajo ravno druga v drugo, vendar nastajajo številne spremembe, tvorijo se nove zvezde, supermasivne črne luknje pa postanejo aktivne zaradi plinov, ki jih odnese proti središču nove galaksije.

Hvala, Veliki Magellanov oblak!

Združitev Rimske ceste in Andromede je dolgo veljala za neizogibno. Galaksiji se približujeta druga drugi s hitrostjo 100 kilometrov na sekundo, a v vesolju nista sami. Obe obkrožajo pritlikave galaksije, največja med njimi, imenovana Trikotnik, kroži okoli Andromede. V prejšnjih študijah so simulacije upoštevale gibanje Andromede, Trikotnika in Rimske ceste, a to morda ni dovolj.

Vesoljski teleskop Gaia FOTO: Esa

Nova raziskava je uporabila podatke Hubblovega teleskopa in vesoljskega observatorija Evropske vesoljske agencije Gaia ter vključila gibanje Velikega Magellanovega oblaka (VMO), največje satelitske galaksije naše Rimske ceste, vidne s prostim očesom na južni polobli. Najnovejši podatki kažejo, kako močno VMO vpliva na gibanje Rimske ceste.

»Ko smo poskušali izhajati iz enakih predpostavk kot prejšnji raziskovalci, smo dobili enake rezultate,« je pojasnil vodja študije dr. Till Sawala z univerze v Helsinkih. »Preprosto smo lahko raziskali veliko več možnosti, pri čemer smo izkoristili nove podatke. Medtem ko so se nekatere prejšnje študije osredotočale na interakcijo med Rimsko cesto, Andromedo in Trikotnik, smo mi vključili tudi učinek VMO.«

Vključitev VMO v več kot 100.000 simulacij jim je omogočila ustvarjanje novih vizij prihodnosti. V polovici primerov je prišlo do tesnega srečanja Rimske ceste in Andromede, pri čemer bi galaksiji izgubili dovolj orbitalne energije in bi sčasoma trčili. Toda v večini primerov bi se to lahko zgodilo v naslednjih 8–10 milijardah let. Le v dveh odstotkih simulacij se je trčenje zgodilo v petih milijardah let. Pri tem pa je skoraj gotovo, da se bosta Rimska cesta in VMO združila v naslednjih dveh milijardah let.

Varnejših naslednjih 10 milijard let

»Čeprav je masa VMO le okoli 15 odstotkov mase Rimske ceste, njegov gravitacijski vpliv, usmerjen pravokotno na orbito z Andromedo, dovolj moti gibanje Rimske ceste, da bistveno zmanjša možnost združitve z Andromedo,« je pojasnil dr. Sawala. »In medtem ko so prejšnje študije upoštevale le najverjetnejšo vrednost za vsako spremenljivko, smo mi izvedli več tisoč simulacij, kar nam je omogočilo upoštevanje vseh opazovalnih negotovosti.« V približno polovici primerov interakcije pritlikavih galaksij postavijo večje galaksije na varnejšo pot vsaj za naslednjih 10 milijard let. V vsakem primeru bi se Sonce do tedaj že spremenilo v belo pritlikavko in naše osončje bi bilo precej drugačno.

Veliki Magellanov oblak, posnet leta 1987 iz Kuiperjevega letečega observatorija FOTO: Nasa/Wikimedia Commons, javna domena

»Ti rezultati so pomembni za usodo naše galaksije. Zdelo se je, da je njena usoda združitev z Andromedo v velikansko 'Rimskomedo'. Zdaj pa obstaja možnost, da se tej usodi povsem izognemo,« je dodala profesorica Alis Deason z Inštituta za računalniško kozmologijo univerze v Durhamu. Analiza podatkov vesoljskega observatorija Gaia bo trajala še nekaj let; simulacije lokalne skupine galaksij bodo tako natančnejše in prihodnost Rimske ceste bo mogoče določiti z večjo gotovostjo.