STANKO BLOUDEK (3.)
Prvi slovenski osebni avto je bil Triglav
Tehnični genij in inovator, pravi slovenski Leonardo, je sodeloval tudi pri snovanju prve žičnice na Krvavec.
Odpri galerijo
Prvi slovenski osebni avtomobil Triglav so sestavili in izdelali na pobudo inž. Bloudka, ki je prispeval tudi večino konstruktorskih zamisli. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Inž. Stanko Bloudek je bil tudi navdušen motorist in avtomobilist. Med drugim je med obema vojnama tekmoval na sloviti gorski dirki na Ljubelj in enkrat je celo zmagal v svoji kategoriji. Že leta 1923 je načrtoval motorno kolo. Do izvedbe ni prišlo, ohranili pa so se njegovi načrti.
Potem ko je leta 1933 postal solastnik Automontaže, se je kot glavni konstruktor ukvarjal predvsem s konstruiranjem avtobusnih karoserij. Podvozje in motorje za avtobuse in druga vozila so kupovali pri firmah Henschel, Magirus-Deutz, Mercedes in Saurer. Nekatere od teh so Automontaži ponudile tudi načrte za nadgradnjo. Bloudek jih je s svojimi sodelavci prilagodil takratnim razmeram pri nas, po potrebi pa tudi željam naročnikov. Zaradi tega so v Automontaži pod njegovim tehničnim vodstvom nastajale tudi precej izvirne konstrukcije.
Kot tehnični genij in inovator je že tedaj razmišljal tudi o razvoju in izdelavi preprostejših ter cenejših osebnih avtomobilov. Zato je na osnovi nemškega osebnega avtomobila DKW zasnoval prvi slovenski avto in ga poimenoval Triglav. Prototip, ki je vseboval približno polovico pri nas narejenih sestavnih delov, so predstavili leta 1934. Ker pa je bilo slovensko in jugoslovansko avtomobilsko tržišče dokaj majhno, ni prišlo do serijske proizvodnje.
Kot vsestranski inovator Bloudek nikdar ni omahoval, če je lahko s svojimi zamislimi priskočil na pomoč športnikom. Kot eden izmed ustanoviteljev SK Ilirija je sodeloval že pri načrtovanju in gradnji decembra 1931 odprtega Doma Ilirije v Planici. Nekaj let pozneje, pozimi 1938/1939, je nad Domom na plazu pod Cipernikom postavil prvo vzpenjačo.
Za pogon je uporabil motor tovornjaka. Na ploščad vlečnice se je lahko naenkrat vkrcalo največ šest smučarjev. Motor je največkrat upravljal kar Bloudek sam. Bloudkova vzpenjača je bila prva tovrstna naprava v tem delu Evrope.
V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je – tudi za prevoz materiala ob gradnji njegove zadnje letalnice – postavil tirno vzpenjačo, ki je dolga leta služila skakalcem za trening in tekmovanja na 80- in 120-metrski skakalnici. Uporabljali so jo vse do leta 2002.
Inž. Bloudek ni manjkal niti pri snovanju in gradnji prve žičnice na Krvavec, ki jo je tudi trasiral. Pri tehnični izvedbi je bil njegov pomembni delež zlasti konstruiranje odklopne naprave žičnice, ki je obratovala v obdobju 1958–1973.
Prihodnjič: Športnik, trener, funkcionar in mecen
Bloudkova tirna vzpenjača okoli leta 1960: na sliki z desne skakalca ljubljanskega SK Enotnost Andrej Nahtigal in Oto Giacomelli ter Mojstrančan Jože Dovžan Vir: osebni arhiv Aleša Gučka/arhiv NC Planica
Ker je bilo slovensko in jugoslovansko avtomobilsko tržišče dokaj majhno, ni bilo serijske proizvodnje Triglava.
Kot tehnični genij in inovator je že tedaj razmišljal tudi o razvoju in izdelavi preprostejših ter cenejših osebnih avtomobilov. Zato je na osnovi nemškega osebnega avtomobila DKW zasnoval prvi slovenski avto in ga poimenoval Triglav. Prototip, ki je vseboval približno polovico pri nas narejenih sestavnih delov, so predstavili leta 1934. Ker pa je bilo slovensko in jugoslovansko avtomobilsko tržišče dokaj majhno, ni prišlo do serijske proizvodnje.
Kot vsestranski inovator Bloudek nikdar ni omahoval, če je lahko s svojimi zamislimi priskočil na pomoč športnikom. Kot eden izmed ustanoviteljev SK Ilirija je sodeloval že pri načrtovanju in gradnji decembra 1931 odprtega Doma Ilirije v Planici. Nekaj let pozneje, pozimi 1938/1939, je nad Domom na plazu pod Cipernikom postavil prvo vzpenjačo.
Med letoma 1937 in 1939 so v Automontaži izdelali približno 80 avtobusov na šasijah Magirus-Deutz, več kot polovico so jih prodali v Beograd. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je – tudi za prevoz materiala ob gradnji njegove zadnje letalnice – postavil tirno vzpenjačo, ki je dolga leta služila skakalcem za trening in tekmovanja na 80- in 120-metrski skakalnici. Uporabljali so jo vse do leta 2002.
Inž. Bloudek ni manjkal niti pri snovanju in gradnji prve žičnice na Krvavec, ki jo je tudi trasiral. Pri tehnični izvedbi je bil njegov pomembni delež zlasti konstruiranje odklopne naprave žičnice, ki je obratovala v obdobju 1958–1973.
Prihodnjič: Športnik, trener, funkcionar in mecen
