POMLAD

Prva štorklja je že doma

Na dan žena se je v Črešnjevce vrnil samec, ki bo pripravil gnezdo za partnerico.
Fotografija: Samec je za zdaj še sam. FOTO: družina Jančar
Odpri galerijo
Samec je za zdaj še sam. FOTO: družina Jančar

Bele štorklje, na območje Slovenije jih pride vsako leto okoli 200 parov, se z juga navadno vračajo ob koncu marca oz. v začetku aprila. Letošnja mila zima pa jih je privabila že prej. Minulo sredo, na dan žena, proti večeru je bilo, je namreč v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, priletela prva štorklja, ki ima gnezdo ob hiši družine Jančar. Kot so nam povedali Jančarjevi, se je štorklja na gnezdo ob njihovi hiši v preteklih letih običajno vračala okrog 25. marca. Najprej prileti samec, in letos ni bilo nič drugače.

V Črešnjevce je priletel samec. FOTO: Oste Bakal
V Črešnjevce je priletel samec. FOTO: Oste Bakal

Po besedah Jerneje Jančar, sicer nekdanje vinske kraljice Radgonsko-Kapelskih goric, ima samec nalogo, da pripravi gnezdo. Samica, opažajo Jančarjevi, prileti kak teden pozneje in partnerja pohvali, če je gnezdo ustrezno urejeno, če ni, pa nanj »kriči«. Preverili smo tudi, ali se je vrnila tudi druga štorklja, ki gnezdi na območju Gornje Radgone, v bližini supermarketa Tuš, a je nismo videli. A sem se vedno vrne malce pozneje; za primerjavo, prva štorklja se je v Črešnjevce vrnila 24. marca, na gnezdo ob Tušu pa komaj 5. aprila.

Grezdi visoko nad tlemi. FOTO: Oste Bakal
Grezdi visoko nad tlemi. FOTO: Oste Bakal

Bele štorklje sicer ostanejo pri nas do sredine oziroma konca avgusta, ko spet odletijo na območje Afrike. V zadnjem času se mnoge zaradi milih zim niti ne selijo, temveč pri nas prezimijo. Sicer pa pri nas gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Prehranjujejo se pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Zanimivo je tudi to, da lahko ob pomanjkanju hrane vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem omogočijo preživetje.

Konec avgusta odletijo na toplo in se spomladi vrnejo v naše kraje. FOTO: Oste Bakal
Konec avgusta odletijo na toplo in se spomladi vrnejo v naše kraje. FOTO: Oste Bakal

V zadnjih dveh desetletjih se je njihovo število pri nas nekoliko povečalo, vendar kljub temu ostajajo ranljiva vrsta. Štorklje se sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni. Obstaja jih 19 vrst, razvrščamo jih v šest rodov. Nekdaj so menili, da so monogamne, torej zveste do groba, vendar to drži le deloma, partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. O. B.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije