Pramen las izdal družinsko skrivnost
Umrl je zaradi močne okvare jeter, najverjetneje ciroze, zaradi pretirane zlorabe alkohola. Tako je pokazala obdukcija, čeprav so znanstveniki skoraj dve stoletji po njegovi smrti odkrili, da je smrt glasbenega genija Ludwiga van Beethovna verjetno povzročila tudi zastrupitev s svincem. To so pred 16 leti razbrali iz skladateljevih las, ki pa še niso povedali vse zgodbe. Skupina preiskovalcev se je zdaj poglobila še v genetsko analizo glasbenikovih las, ki jim ni razgalila le, da je bil Beethoven gensko nagnjen k boleznim, ki so mu poslednja leta spremenile v pekel, pač pa je pramen razkril tudi doslej še neznano družinsko skrivnost.
Zatekal mu je trebuh, zastajala voda, večino življenja so ga mučile prebavne tegobe. Ob tem pa še postopna izguba sluha, ki mu je začel pešati sredi njegovih 20 let in je nato povsem oglušel pri 48 letih. Z vsem tem se je spopadal skladatelj, ki se je v svoji nemoči zaradi nič kaj krepkega zdravja po pomoč obrnil na zdravnika Johanna Adama Schmidta, upajoč, da bo ta prišel do dna njegovim težavam; če ne zdaj, pa vsaj po smrti.
Genialni gluhi skladatelj Ludwig van Beethoven je želel, da se po njegovi smrti razišče, zakaj je vse življenje bolehal.
A te želje mu zdravnik ni mogel uslišati, umrl je namreč polnih 18 let pred očitno precej trdoživim skladateljem, ki je nato pred svojo smrtjo ponovil željo. Želel je, da se po njegovi smrti razišče, zakaj in zaradi česa je večino svojega življenja bolehal. Na uresničitev tega je moral čakati dolgih 196 let – umrl je marca 1827 –, tudi na razvoj medicine in sodobne genetike, a zdaj je naposled znano neprimerljivo več o kroničnih težavah, ki so ga trpinčile.
Genetska analiza
V zadnjih sedmih letih svojega življenja je dvakrat prebolel zlatenico, zaradi česar se je pač sklepalo, da je umrl za posledicami ciroze jeter. Zdaj pa je nekoliko drugačno in predvsem precej bolj dopolnjeno zgodbo povedalo pet pramenov njegovih las, ki so bili doslej deli zasebnih in javnih zbirk. Genetska analiza, ki so jo znanstveniki dopolnili še s prečesavanjem Beethovnovih pisem, zdravniških zapisov in dnevnika, je razkrila, da je bil okužen tudi z virusom hepatitisa B ter da je bil že genetsko nagnjen k boleznim jeter.
»Dokončnega vzroka za njegove prebavne težave in gluhost nismo mogli določiti, smo pa našli pomembne genetske dejavnike tveganja za bolezni jeter,« je izsledke DNK-analize pojasnil Johannes Krause in dodal, da so ti, skupaj z odkritjem hepatitisa B, nedvomno povzročili njegovo smrt. Zaradi analize las so lahko izločili druge morebitne bolezni, kot so celiakija, laktozna intoleranca in sindrom razdražljivega črevesja.
Rad ga je srknil
Iz Beethovnovih pisem je razvidno, da je rad in redno nagibal steklenico, a ne tudi, koliko je v resnici popil. In zapisov skladateljevih prijateljev je razbrati, da je vsak dan kosilo poplaknil z vsaj eno steklenico vina. »Če je prekomerno popival, redno, več let, potem bi to skupaj z dejavniki tveganja, ki smo jih odkrili, lahko privedlo do ciroze in smrti.« Vseeno pa so znanstveniki podčrtali, da se ne sme delati prehitrih in preveč dokončnih zaključkov.
V središču DNK-analize so bile Beethovnove zdravstvene tegobe, a je raziskava postregla še z enim povsem nepričakovanim odkritjem. Skladateljev DNK so primerjali z genskim zapisom njegovih še živečih sorodnikov, pri čemer so, glej ga, zlomka, trčili ob neujemanje! In sicer po očetovi strani, kar namiguje na morebitno zunajzakonsko afero in nezakonskega otroka.
