Polna usta zarečenega kruha
Še malo moramo zdržati, pa bo novo leto, in potem vse boljše bo. Takrat pa res začnemo drugače – jesti, migati, se več smejati, izobraževati, kulturno udeleževati … Menjava koledarja se zdi prava priložnost za opustitev slabih navad, sprememba v načinu življenja pa bo enako preprosta kot obračanje koledarskih listov. Mnogi si takrat marsikaj obljubijo, si prisežejo, se pridušajo, zaradi neuspeha pa se lahko kar nazobajo zarečenega kruha.
Poglejmo, kako lahko izrazimo svoje želje ob novem letu in kako se reče, ko se ne uresničijo.
beseda – Damo si besedo, da bomo shujšali, a jo je težko držati (izpolnjevati obljubljeno). Nazadnje jo največkrat prelomimo (ne izpolniti dogovorjenega) in se izkaže, da nismo mož beseda (četudi sem ženska). Tudi verjamemo na besedo in damo častno besedo (zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno) ter smo zvesti dani besedi. Ko se obljubljeno uresniči, beseda meso postane. Breme pa je lahko tudi preveliko in ne naredimo, kar je bilo obljubljeno, rečeno, takrat smo požrli, snedli besedo (nerodno sploh takrat, ko gre za odvečne kilograme). Sebe težko primemo za besedo (zahtevati, da se obljubo izpolni), smo pa običajno zelo strogi do drugih, ki jo dajo (obljubljajo).
obljuba – Tudi obljubo damo, držimo, snedemo. Lahko smo odvezani obljube, ko smo prosti obveznosti. Prazna obljuba ni nič vredna, čeprav dela dolg in bi jo morali izpolniti. Poznamo pa še obljubo molčečnosti (v sodni praksi), zvestobe (zakonska zveza).
zaobljuba – Je trdna obljuba, trden sklep. Uporabljena je bolj v javni rabi, zaobljuba za vse življenje, zakonska, verska, samostanska, zaobljuba pokorščine, uboštva. Stalne besedne zveze so še sodniška, vojaška, slovesna zaobljuba.
prisega – Prisežemo, ko zagotavljamo resničnost izpovedanega, pod prisego. Včasih rečemo, da prisežemo, da bo odslej drugače – in sprejmemo zaobljubo za novo leto. Sicer pa je to javna, po določenem postopku dana obljuba. Je slovesna izjava, poznamo olimpijsko, sodniško, vojaško, svojo je nedavno izrekla tudi nova predsednica Slovenije. Hipokratovi prisegi sledijo zdravniki, na sodišču pa je kriva prisega kaznivo dejanje.
zakleti se – Včasih se nam zdi, da tudi prisega nima dovolj moči, zato se še trdneje zavežemo, da bomo izpolnili obljubo o novih začetkih. Denimo še: Policija se je zaklela napraviti red. Starinski pomen izraza je tudi prisega (Na to se lahko stokrat zakolnem.). Trdna odločenost je razvidna tudi v ekspresivni rabi Zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu (mu nasprotujejo, ga onemogočijo). In pozor, zakleti se ni enako kot zakleti (psovati).
pridušati se – Poleg pomena jeziti se nastopa tudi kot prisega, zaklinjanje. Denimo: Kričala je in se pridušala, da tega ni storila.
prmejduš – Neknjižno pogovorni členek doda resnost nameri, knjižna različica bi bila zagotovo. Za prmejduš, da bom shujšala, bi si lahko katera zadala.
prmej – Prvi del sklopa ima več nadaljevanj, pojavi se tudi samostojno, vse različice pa imajo pomen zagotovo. Prmejkokoš, prmejkršenduš, prmejkuš, da mi bo uspelo.
Zdaj se je pa že kar nabralo testa za tisti kruh, ki se ga največ poje.
Srečno v novem letu vam želimo.
Moni Malovrh, univ. dipl. slov.
lektura@slovenskenovice.si
