Na čebulo, česen in por preži čebulna muha
Prvi povsem pomladni mesec je tik za vogalom in vrtičkarji so že v polnem pogonu. Sadike paprik, feferonov, paradižnika, kumar, bučk, buč, melon, lubenic, brokolija, cvetače, zelja in drugih zelenjadnic pridno rastejo na toplem, do zdaj so jih tisti, ki so pohiteli, tudi že prepikirali, zamudniki pa se bodo morali močno podvizati, da bodo rastlinice maja dovolj velike in močne za saditev za prosto. Zadnji čas za setev lubenic in melon, če želimo vzgojiti lastne sadike, je začetek aprila, ker je delo najboljše opraviti na dan za plod, se ga lotimo že to nedeljo, ponedeljek ali torek, naslednja dneva za plod bosta namreč šele 12. in 13. aprila.
Začetek aprila je tudi čas, da na prosto presadimo sadike kapusnic, torej zelja, ohrovta, cvetače in brokolija, pa čebule, pora, boba in graha. Ker pa nam jo je vreme zadnje dni nekoliko zagodlo, obdobje toplega in suhega vremena pa so prekinile nižje temperature in ponekod po državi močnejši nalivi, bo treba z delom na prostem še nekoliko počakati, vsaj dokler se tla v zgornjih plasteh ne osušijo. Mokre in hladne zemlje namreč ni priporočljivo obdelovati, saj je težka in zbita, pa tudi nežne rastlinice s takšnimi razmerami ne bodo prav zadovoljne.
Preprečimo izleganje jajčec
Če smo gredice že napolnili s čebulo, česnom in porom, jih zaščitimo s tunelom, torej ogrodjem iz upogljivih palic, čez katere napnemo debelejšo prozorno folijo, pokrijemo pa jih tudi s kopreno. Tega ne počnemo zaradi strahu pred pozebo, temveč zato, da jih zaščitimo pred čebulno muho. Ta škodljivec lahko na omenjenih vrtninah naredi ogromno škodo, lotijo pa se jih ravno aprila oziroma običajno v času, ko cvetijo češnje in višnje. Gre za manj kot centimeter velike žuželke, ki so videti kot mešanica komarja in navadne muhe. Prepoznamo jih po barvi, ki je sivkasto-rjava, noge pa so črne in dolge. Nevarne so predvsem njihove žerke, ki po čebuli delajo rove, zato rastlina zgnije in propade.
Aprila je čas, ko naokoli letajo odrasle muhe in iščejo primerne rastline, kjer bi izlegle jajčeca, zato je zdaj bistveno, da jim to onemogočimo. Eden od načinov je, kot rečeno, s kopreno, od čebule pa jih bomo odvrnili tudi z mešanimi posevki. Najbolje jo bo ščitilo korenje, ki ga posejemo med čebulo, ta bo uslugo vrnila in sosede ščitila pred korenjevo muho. Čebulo lahko zaščitimo tudi z rumenimi lepljivimi ploščami. Barva namreč privlači čebulno muho, ko bo enkrat sedla na lepljivo površino, pa bo tam tudi ostala.
Če k čebuli posejemo korenček, bo ta odganjal čebulno muho, pozneje mu bo soseda vrnila uslugo in pregnala korenjevo muho.
Špinačo režemo
Aprila ne pozabimo na prosto posejati še poletne solate, redkvice, proti koncu meseca pa tudi koruze in nizkega fižola. Če na gredicah že rastejo redkvice, korenje in špinača, rastline redno redčimo, špinačo tudi režemo. Takoj ko opazimo, da so listi nekoliko zrasli, jih poberemo in uporabimo v smutijih, sendvičih, solatah in drugih jedeh, ki jih bomo na ta način obogatili s kalcijem, kalijem in magnezijem. Špinača je ena tistih rastlin, ki jim redno obrezovanje še kako prija. Tako ji bomo omogočili, da bo poganjala vedno nove, mlade liste, ki so tudi najbolj okusni in nežni, ko preveč zrastejo, pa postanejo trši in žilavi.
