Manca Izmajlova: Dihanje za zdravo življenje

Se sliši klišejsko? Morda. A le za tiste, ki še niste prebrali njene knjige. Ta bo namreč doživela že drugi ponatis, Manca Izmajlova, pevka, igralka, voditeljica, pedagoginja, motivatorka in nepogrešljiva sopotnica tistih, ki se želijo izpopolniti v javnem nastopanju, pa še ni rekla zadnje. Čeprav nas že več kot dve desetletji razvaja z božanskim glasom, je našla nov medij pripovedovanja zgodb. Knjige. Zato že piše novo, ki bo prav tako priročnik, a še bolj poglobljen in seveda z novimi spoznanji.

Urnik povsem zatrpan

»Zadnji dve leti sem se veliko izobraževala in spoznala veliko različnih ljudi,« pove Manca, ki meni, da morajo biti priročniki zanimivi, pestri, nikakor ne osredotočeni samo na eno stvar. »Najprej sem hotela pisati samo o dihanju, a sem potem ugotovila, da je bolje združiti več področij, da vsakdo najde kaj zase. Rada pripovedujem zgodbe, kakor na svojih koncertih,« o nastajanju uspešnice Vdihni življenje s polnimi pljuči pove Manca, ki ji nikoli ni dolgčas, od odprave protikoronskih ukrepov pa ima dela, ki si ga deli tudi z možem Benjaminom, čez glavo. »Pred mano je zelo veliko predstavitev knjige, dihalnih vadb v živo, individualnih delavnic, petja, javnega nastopanja, pomoči ljudem, ki imajo različne težave z dihanjem. Obeta se veliko poletnih koncertov. Za jesen si še ne upamo načrtovati, kdo ve, ali nas bo novi koronavirus spet presenetil …«

Kljub številnim kariernim uspehom, ki jih niza že desetletja, pa je Manca, ki si je pred leti z družino nov dom ustvarila v Celovcu, najprej mama dveh hčera, Izabele in Karoline, in žena, kot vemo, uglednega glasbenika, pedagoga, ustvarjalca: »Družino vedno postavim na prvo mesto. Nikoli ne bi delala toliko, da bi bila dolgo proč od nje. V biografijah uspešnih ljudi prevečkrat prebereš, kako obžalujejo, da niso več časa preživeli z otroki. Tega si ne bi nikoli dopustila.« Zato je organizacija v njenem življenju ključna, a čeprav se zdi, da ji gre vedno vse kot po maslu, samokritično priznava, da je doživela tudi neuspehe in da je njeno življenje v resnici veliko bolj kaotično: »Vedno sicer sanjarim, da bi bila nepopisno organizirana, a običajno mi to uspeva samo nekaj dni, potem spolzim v običajen kaos. Kakor vse mame. Si pa šele zadnja leta upam priznati, da sem veliko dosegla, in samo sebe potrepljati po rami.«

Daje ji novo moč

Pisanje je začetek novega poglavja v njenem življenju, na temo dihanja se je v bogati karieri nastopanja, petja in umetniškega ustvarjanja veliko naučila; rusko dihalno vadbo, ki jo praktično, dostopno in razumljivo predstavlja v priročniku, je sicer spoznala že davno, med študijem, okoli 2017. pa se je k njej vrnila. Prej jo je dojemala le kot metodo hitrega ogrevanja pred odrom, sčasoma pa se je začela vanjo poglabljati in jo vse bolj preizkušati. »Spoznala sem, da je to nekaj, kar me lahko spremlja vsak dan. Za psiho in zdravje. Okrepila mi je glas, dala drugo držo in moč na odru ter mi omogočila preskok v petju,« pojasnjuje Manca, ki vsem polaga na srce, da telo z leti čedalje težje odpušča grehe in da je vsaka naložba v zdravje dragocena: »Vsi vemo, da lahko največ preprečimo, a kljub temu mislimo, da bomo večno odporni. Pa ni res. Treba je paziti, kaj jemo, se redno gibati, krepiti mišice. V Avstriji imajo drugačno miselnost in tudi zdravstveni sistem omogoča redno preventivo. Ta jim je zelo pomembna, saj se s preventivo vse začne.«

Tudi dihalne vaje bi morale biti del preventive, meni živahna sogovornica, ki je lahko s svojim stasom in glasom ter vitalnostjo in vitkostjo zgled prav vsem: vadbo, na katere učinkovitost naravnost prisega, izvaja vsak dan, ker pa je v njej že povsem izurjena, ji zadostuje le 10 minut. »Tudi pljuča potrebujejo vadbo, ne smemo pozabiti, da skrbijo za vse telo. Vaje lahko delaš stoje, dodana vrednost je to, da ti pomagajo odpraviti še maščobe na pasu,« je zadovoljna z učinkom metode, ki jo je kot prva uspešno predstavila pri nas. Pravzaprav je tehniko, ki so jo priročniki do zdaj predstavljali strogo zdravstveno in za bralce morda suhoparno, kot prva na svetu postavila v tako privlačne okvire. »Temelji na vajah menihov z Altaja, gorovja v srednji in vzhodni Aziji, njena avtorica pa je Aleksandra Strelnikova, profesorica petja in zdravnica. Vključuje mnogo ponovitev hitrih kratkih vdihov skozi nos in sočasnih preprostih gibov. Najprej sem se hotela lotiti prevoda katere od knjig, nato pa sem se odločila, da bom ubrala drug pristop. Rada učim z zgledom, motiviram,« o zametkih svojega prvenca pove Manca, ki si delo želi prevesti še v nemščino, angleščino …

Vztrajni dosežejo cilj

Spodbude ji ne manjka, saj je deležna odličnih odzivov mnogih, ki jim je metoda pomagala obrniti nov list v življenju, jim odpravila težave in omogočila boljše počutje ter jih navdala z novim valom energije. Morda bo presenetil podatek, da nas večina napačno diha, le s 30 do 40 odstotki pljuč. Tudi skozi nos večinoma ne dihamo vedno, pa bi morali, saj je takšno dihanje počasnejše, navlaženo, prečiščeno, tako se v telo sprosti več kisika. »Ob določenih težavah pa dihaš še slabše, sploh ko si v stresu, in ker dihaš slabše, se težave poglabljajo in znajdeš se v začaranem krogu. Zelo rada bi sodelovala tudi z medicinskimi ustanovami in različnimi profesionalci, da bi združili moči,« pove Manca, nadvse zadovoljna z rezultati tehnike, ki jih dosežejo prav vsi vztrajni: »Vsi se počutijo bolje, prvi rezultati se opazijo že po enem tednu. Največkrat me prosijo za pomoč ob pomanjkanju moči, slabem spancu, motnjah razpoloženja, astmi, zadihanosti, ki je zelo pogosta po prebolelem covidu-19 … Treba je vztrajati, potrebni so trije tedni, da v polnosti osvojiš znanje, potem lahko nadaljuješ sam. Pravzaprav se naučiš tistega, kar si nekoč samodejno znal kot dojenček. Pravo dihanje si spet utrdiš v mišičnem spominu. Prej sem izvajala vaje pretežno prek spleta, zdaj pa se vse več dogaja v živo, v Avstriji in Sloveniji, najemajo me različna podjetja, posamezniki, pomagam pevskim zborom …« pojasnjuje Manca, ki svoj delež vaj izvede kar med gospodinjskimi opravili. Poudari, da so dosegljive tudi za tiste, ki niso v najboljši telesni pripravljenosti, obstajajo le nekatere zdravstvene izjeme, na katere v knjigi tudi odgovorno opozori.

Pregrehe so nujne

A kot rečeno, knjiga je pester skupek nasvetov in predlogov za dobro počutje, zato pomembno število strani zasedajo tudi zanimive kulinarične zamisli, ki pa so daleč od strogih dietnih zapovedi ter mukotrpnega odrekanja. »Sem zagovornica sezonske prehrane. Ni treba ves čas ciljati na gurmanske užitke in izrazite ter močne okuse, tudi preprosta hrana je lahko odlična. Tu se spet moram vrniti k dihalni tehniki, po zaslugi katere so tudi naše želje po tolažbi z nezdravo hrano mnogo redkejše, saj pozitivno energijo črpaš od drugod. Vsekakor pa se strinjam, da so tudi pregrehe tu in tam nujne in da se je kdaj treba tudi malce zastrupiti,« se strinja vsestranska umetnica in mentorica, ki obožuje sezonsko zelenjavo, sadje pa nekoliko manj, saj nas prehitro napolni s preveč sladkorja. »Tudi žitaric ne sme manjkati. Pa kakovostnega mesa in rib, a ne vsak dan. Obožujem sicer zrezek in krompir pa tudi ocvrtega piščanca, a se zavedam, da to ni jedilnik za vsak dan. Prav tako ne pogrešam češnjevega paradižnika sredi zime, saj imamo veliko okusne sezonske zelenjave, ki jo je škoda zamuditi. Vsake toliko moje telo kliče po postu, a ne strogem, takrat pač uživam več živil, ki spodbujajo izločanje strupov. Prehranskih dodatkov ne jemljem, občasno le kakšen probiotik,« še zaupa Manca, ki ugotavlja, da je od rednega izvajanja ruske dihalne vadbe bistveno bolj zdrava in energična, saj je tako okrepila tudi svoj imunski sistem.