Kralji istanbulskih ulic
Istanbul je lani obiskalo skoraj 20 milijonov turistov, spada med prva tri najbolj obiskana mesta na svetu. A ta velikanska množica obiskovalcev ni očarana le nad mošejami, palačami, živahnimi ulicami in drugimi znamenitostmi 16-milijonske metropole na dveh celinah. Večina jih kmalu po prihodu naleti na pojav, ki ni omenjen v turističnih vodnikih in ki to živahno zgodovinsko metropolo naredi zelo posebno – to so istanbulski potepuški psi in mačke. Bilo naj bi jih kar med 400.000 in 600.000!
V nasprotju z mesti in deželami na Zahodu brezdomnih hišnih ljubljenčkov v Istanbulu ne preganjajo, ampak si z njimi delijo ulice in skrbijo zanje. So svobodne in nikogaršnje živali, hkrati pa so od vseh in mestne ulice so njihov dom. Uradno niti nimajo lastnikov, saj so last mesta in vseh prebivalcev. Ti verjamejo, da si mačke in psi zaslužijo svobodno življenje in da ne smejo biti zaprti in omejeni. Ljubeč in spoštljiv odnos do potepuških mačk in psov je ena največjih znamenitosti Istanbula, druženje z njimi pa eno od najlepših doživetij za obiskovalca.
V nasprotju z mesti in deželami na Zahodu brezdomnih hišnih ljubljenčkov v Istanbulu ne preganjajo, ampak si z njimi delijo ulice in skrbijo zanje.
Uživajo na svobodi
Štirinožni prebivalci mesta niso na povodcih, ampak se prosto sprehajajo, kjer želijo. Srečujemo jih povsod, v parkih, pred bloki, v mošejah, na pločnikih, na okenskih policah, na avtobusnih postajah, lahko se (brezplačno) vozijo z avtobusi in na podzemni železnici, sedijo v lokalih ali pred vhodi v stavbe. Pred stavbami po vsem mestu jim domačini nastavijo posode s hrano, zanje so mestne oblasti uredile pitnike z vodo, da se v poletni vročini lahko odžejajo.
Istanbulski kužki in mucke hitro osvojijo srca turistov in tako je bilo tudi med našim obiskom. Bili smo priča čudovitim prizorom, ki govorijo o veliki in pravi ljubezni do živali. Med jutranjim potepom po ulicah smo lahko opazovali komunalne delavce in gostince, ki so med čiščenjem ulic in svojih lokalov z metlami čohali kužke, ki so v vrsti čakali na razvajanje, med srebanjem jabolčnega čaja v lokalu pa smo se zabavali ob dogajanju pred banko na nasprotni strani ulice, ko je bančna uslužbenka deset minut potrpežljivo čakala, da se izpred vrat umakne mačja lepotica, da je nato lahko zaprla vrata banke ob koncu delovnega časa. Tik pred zaprtjem si je namreč muca izbrala prav ta kotiček za počitek in nobeno prigovarjanje uslužbenke ni pomagalo, da bi se premaknila.
Med jutranjim potepom po ulicah smo opazovali komunalne delavce in gostince, ki so med čiščenjem ulic in svojih lokalov z metlami čohali kužke.
Muce Hagie Sofije
Posebno doživetje je tudi sprehod po trgih pred Hagio Sofijo in Modro mošejo, kjer se v vrvežu turistov in vernikov ob nogah smukajo muce, v senci dreves pa počivajo prijazni psi. Zaradi fotografij na družbenih omrežjih so te mačke in psi postali svetovno prepoznavni.
Turški ljudski rek pravi, da se mačk ne sme niti grdo pogledati, kaj šele jim kaj žalega storiti.
Zaradi mestnih ljubljenčkov včasih zastaja promet, saj so vozniki zelo pozorni in jim vedno prepustijo prednost. V nekaj dneh potepanja po mestu nismo videli niti ene povožene ali na videz uboge in ranjene živali. Tudi pešci jih ne odganjajo, prav nasprotno. Če si kuža izbere za mesto počitka vhod v mestno znamenitost, bodo redarji raje preusmerili vrsto čakajočih naokoli, če se uleže na vrh tekočih stopnic, ga bodo obšli, nikomur ne pride na misel, da bi žival nagnal stran. Za slabo ravnanje z mačkami in psi, na primer za odganjanje ali nasilje, so zagrožene visoke kazni. Turški ljudski rek pravi, da se mačk ne sme niti grdo pogledati, kaj šele jim kaj žalega storiti.
Skoraj svete
Mačke med muslimani že od nekdaj veljajo za čiste in domala svete živali. Prerok Mohamed naj bi si raje odrezal del halje, na katero se je ulegel muc, kot da bi ga zbudil.
Prikupni in nevsiljivi štirinožni prebivalci so že na prvi pogled zdravi, dobro hranjeni in prijazni. Nobenega shiranega psa ali mačke ni videti, prav tako na ulicah ni kakcev in umazanije, niti ni slišati pasjega laježa ali pretepanja, psi ali ležijo v senci pod kakšnim drevesom ali s svojimi pasjimi prijatelji pohajkujejo po mestu, mačje prebivalke pa poskrbijo, da v mestu ni podgan in miši.
Cepljeni in čipirani
Mesto Istanbul ima uradno službo, ki skrbi za red in čistočo kosmatih prebivalcev mesta ter veterinarsko oskrbo, poleg tega imajo urejeno tudi oskrbo s hrano. Vse pse in mačke čipirajo, jih cepijo in kastrirajo oziroma sterilizirajo. V prostorih podzemne železnice so za njih uredili prostore, kjer lahko pozimi prespijo, da jih ne zebe.
Na območju Turčije naj bi živelo več kot štiri milijone potepuških psov in na podeželju oziroma izven turističnih središč občasno prihaja tudi do napadov na ljudi. Oblasti zato poskušajo njihovo število regulirati z ukrepi, kot so polovitev z ulic in umik v pasje zavetišče, a temu vedno nasprotujejo prebivalci in aktivisti. Lani septembra so ob napovedi ukrepov izbruhnile celo velike demonstracije, raziskave in ankete pa so pokazale, da tovrstne ukrepe podpira zgolj dva odstotka Turkov.
Medtem pa istanbulske mestne oblasti v nasvetih turistom še vedno poudarjajo, da so istanbulski živalski potepuhi prijazni in nenevarni, saj jih ljudje vsak dan hranijo in skrbijo zanje, nad vsem skupaj pa bedi veterinarska služba. Poudarjajo tudi, da se tako pse kot mačke lahko boža in da bodo tega zelo veseli.
Boji, legenda
Pred štirimi leti je svetovno prepoznavnost dosegel kuža Boji, čudovit in prijazen anatolski ovčar, ki se je nadvse rad vozil z istanbulskim javnim prevozom in se družil s potniki. Ko je novica o tem prišla do mestnih oblasti, so ga poiskali, ga veterinarsko oskrbeli in ga čipirali ter mu nadeli ovratnico z GPS-oddajnikom. Kaj kmalu se je izkazalo, da je Boji nadvse pameten kuža in da se ne vozi naključno, ampak točno ve, kje mora vstopiti na bus ali na vlak, celo na trajekt. Na dan je naredil tudi po 30 kilometrov in obiskal po 29 postaj, predvsem pa so bili nad njim navdušeni, ker je upošteval vsa pravila vožnje v javnem prometu. Prijazen Boji je hitro postal zvezdnik družbenih omrežij, že naslednje leto pa je našel svoj stalni dom pri domačinu, ki ga je posvojil in sedaj po mestu potujeta skupaj.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
