Ko cveti velikonočnica
Čudoviti predeli Boča, Haloz in Donačke gore skrivajo 32 zavarovanih območij s pestrimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki so vključena tudi v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000. Med najbolj znanimi rastlinami je velikonočnica, ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost. Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času, okoli velike noči.
Na območju Boča, Haloz in Donačke gore prevladujejo bukovi gozdovi, na posebnih rastiščih pa najdemo toploljubne združbe hrasta z gabrom in javorja na pobočnih gruščih. Na suhih travnikih so pogoste kukavičevke, znane tudi kot divje orhideje. Med živalskimi vrstami Nature 2000 ima območje ustrezne razmere za življenje hroščev (alpski in bukov kozliček, brazdar, močvirski krešič, rogač, škrlatni kukuj), metuljev (črtasti medvedek), netopirjev (dolgokrili netopir, mali in veliki podkovnjak, širokouhi netopir, veliki navadni netopir), dvoživk (hribski urh) in rakov (navadni koščak).
Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, je najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (jame, izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa, takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je namreč izjemno redka. Tukaj je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.
Prizadevanje poljčanskih planincev
Med rastlinskimi vrstami Nature 2000 je simbol območja velikonočnica, predstavnica dobro ohranjenih suhih travišč. Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največji, danes pa le še najbolj znani slovenski populaciji velikonočnice. Njeno cvetenje je vsako pomlad dobro medijsko pokrito, nanjo so še posebej ponosni pri Planinskem društvu Poljčane, ki ima ključno vlogo pri njenem varovanju in ki vztrajno vzdržuje infrastrukturo na Bočki ravni, skrbi za ohranjanje nahajališč in usmerja obiskovalce v času cvetenja. Že vrsto let skrbi, da bi se velikonočnica ohranila.
Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila. O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živi več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji, v zadnjih desetletjih pa kljub velikim naporom naravovarstvenikov ugotavljajo upad številnosti populacije. O. B.
