Jezikovni nasveti: Treba je, treba ni, rabiti pa ne
Znova smo se razveselili vprašanja za naš kotiček. Bralko zanima »ali je izraz 'ne rabiš me poklicati' ali 'ne rabiš kuhati' napačen«. Opaža namreč, da so se »zadnje čase podobni stavki zelo razširili«, in se sprašuje, ali je to prav.
Naj naši spoštovani bralki kar takoj odgovorimo, da je občutek ne vara in to res ni prav. Zdaj pa poglejmo, zakaj.
Hiter pogled v pravopis pod iztočnico rabiti nam takoj pove, da je med vsemi napačnimi rabami tega glagola tista v pomenu, da ti česa ni treba storiti, prav najbolj napačna med vsemi, saj gre za neknjižno pogovorni izraz – in besed oziroma izrazov s tem kvalifikatorjem pri pisnem izražanju ne uporabljamo. Če pojasnimo s primerom iz pravopisa: Ne rabiš iti k zdravniku je napačna poved, pravilno je: Ni ti treba iti k zdravniku. Stavka Ne rabiš me poklicati in Ne rabiš kuhati sta torej napačna, pravilno je: Ni ti treba poklicati oz. Ni me treba poklicati in Ni ti treba kuhati.
V pomenu treba je/ni treba je glagol rabiti k nam prišel iz sosednjih južnoslovanskih jezikov. Na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško, pa je del narečnega besedja. Tako je recimo pogost v spodnjeposavskem govoru: Rabim iti k zdravniku? – Ne rabiš. Samo potrdilo rabiš prinesti./Moram k zdravniku? – Ni ti treba. Le potrdilo imej s sabo. Medtem ko so narečja s svojimi besedišči dragocen del raznovrstnosti jezika, v knjižnem jeziku v pisnem besedilu in tudi v knjižno pogovornem jeziku v javnem govoru na vseh ravneh glagol rabiti v pomenu ni treba torej ni pravilen. Škoda, da bralka ni napisala, v katerem govornem okolju se po njenem mnenju njegova raba povečuje, da bi lahko podrobneje pretehtali vzroke za to: gre za v sodobnem času zelo prisotno težnjo k čim večji ležernosti v jeziku, zaradi česar opažamo razmah izrazov, ki izvirajo iz tujih jezikov, večinoma angleščine in (srbo)hrvaščine, ki so sicer napačni, a preprostejši za uporabo, zaradi česar njihova raba raste (v enem od prejšnjih vprašanj smo tako obravnavali glagol naslavljati), so tvorci govorjenih besedil, v katerih se povečuje nepravilna raba glagola rabiti, morda iz jugovzhodne Slovenije in gre le za vpliv narečja na njihovo izražanje? Če gre za pisna besedila v javnem prostoru, v medijih, lahko v katerem od jezikovnih korpusov, ki so dostopni vsem, preverimo, ali se s časom kak izraz, besedna zveza res pojavlja pogosteje: vtipkamo jo na primer v iskalnik korpusa Gigafida, kjer si lahko ogledamo pojavnost skozi leta. Preizkus z besedno zvezo rabiš vedeti je pokazal zgolj 13 konkordanc, kar je sicer premalo za potrditev naše domneve; pa vendar: res jih je največ v zadnjem času – in to v spletnih novicah. Kar 'rabimo' vedeti torej je, da slednje niso dober zgled zbornosti jezika, v njih je opazen manko skrbi za pravilnost jezika.
Pišete nam lahko na lektura@slovenskenovice.si.
Maša Močnik, univ. dipl. slov.
