Jezikovni nasveti: Stopiti v veljavo
Pred časom, bilo je na začetku aprila, smo lahko vsak dan brali ali poslušali o carinah, ki jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, v zvezi z njimi pa smo (pre)pogosto zasledili, da so carine stopile v veljavo. Res je, da omenjena besedna zveza ni redka, zelo pogosto jo uporabljajo zlasti v uradnih in pravnih besedilih v zvezi s pravilniki, pogodbami, zakoni, s tem pa tudi v medijih, a (marsikaterega) lektorja ob njej zaboli oko oziroma uho. V slovenščini imamo namreč slogovno in pomensko ustreznejši izraz, in sicer zakon je začel veljati: Nova pravila bodo začela veljati prihodnji mesec, Carine so začele veljati 5. aprila. Dogovor o prekinitvi ognja v Gazi bi moral začeti veljati ob 8.30 po lokalnem času.
Glagol stopiti je v tej rabi prenesen, a obenem nekoliko neroden; gre za dobesedni prevod iz nemščine (in Kraft treten) ali angleščine (to come into force), kjer je vstopanje v veljavo pogosta metafora. V slovenskem jeziku torej pravni akti, predpisi, zakoni začnejo veljati. Takšna zveza je preglednejša in slogovno boljša.
SSKJ pri glagolu stopiti navaja še nekaj podobnih primerov z njihovimi boljšimi ustreznicami: stopiti v pokoj – upokojiti se; stopiti v zakon – poročiti se, stopiti v akcijo – začeti akcijo, Slovenski pravopis pa omenja primer Osebne težave so stopile v ozadje – postale manj pomembne.
Podobne primere najdemo tudi drugje: namesto da ukrep pride v poštev, raje rečemo, da se upošteva ali uporabi. Namesto da nekdo da odpoved, povemo, da je odpovedal delovno razmerje.
Seveda je raba zveze stopiti v veljavo še vedno pravilna in razumljiva, zato je ni treba razglašati za napačno, a če želimo pisati jasno in v skladu z jezikovnimi priporočili, se raje odločimo za zakon je začel veljati.
Za komentarje, pripombe, odzive še naprej velja naš naslov lektura@slovenskenovice.si.
Anka Adamič, prof. slov.
