SLOVENŠČINA

Jezikovni nasveti: O imenih prebivalcev krajev in držav

Zapisovanje imen prebivalcev krajev in držav je včasih povsem preprosto.
Fotografija: Zapisovanje imen prebivalcev krajev in držav je včasih povsem preprosto, včasih pa ne. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Zapisovanje imen prebivalcev krajev in držav je včasih povsem preprosto, včasih pa ne. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Zapisovanje imen prebivalcev krajev in držav je včasih povsem preprosto. Prebivalec Ljubljane je Ljubljančan, prebivalec Rašice Rašičan, prebivalec Novega mesta Novomeščan. Kako pa bi poimenovali nekoga, ki živi v Izoli? Izoljan, Izolan ali Izolčan? Ker vsi primeri niso mačji kašelj, si bomo ogledali bolj zapletene.

Slovnica navaja sedem obrazil, ki končujejo naziv prebivalca. To so pripone: -ov/-ec (Nemec), -ejec (Aramejec), -anec (Pakistanec), -an (Norvežan), -ar (Madžar), -ež (Anglež), -oz (Francoz), -čan (Koprčan).

Težji primeri

Imena prebivalcev iz krajev, ki vključujejo dve sestavini, so malce težja. Pišemo jih z veliko začetnico in skupaj. Vrstne pridevnike, ki so izpeljani iz teh imen, pišemo z malo začetnico.

Kadar obstajata dvojnici, nenapisano pravilo pravi, da je treba uporabljati tisto ime, ki ga prebivalci uporabljajo sami zase.

Tudi simbolna poimenovanja pišemo z veliko začetnico. Janez (Kranjec, Slovenec), Švab (Nemec), Jenki (Američan). Če boste pred ime prebivalca dodali predpono ne-, ime zapišite z veliko začetnico, npr. Neljubljančan.

Jezikoslovci so se pri vprašanjih prebivalcev naslonili na leksikon Slovenska krajevna imena (CZ 1985). Sicer pa za tvorjenje imen prebivalcev držav ni enega pravila, a je z malo truda in iznajdljivosti mogoče izpeljati prav vsa.

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si

Tamara Rojc, prof. slovenščine

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije