Jezikovni nasveti: Imajo dnevi svojino?
Tačas imamo zares nenavadne dneve, zdaj so poletni, že drugi dan ponekod sneži. Pa so dnevi muhasti, nepredvidljivi? Ne, pogosteje rečemo, da imamo muhasto in nepredvidljivo vreme. Kajti dnevu v smislu 24 ur, tej enoti za določanje najbolj abstraktne, zgolj namišljene tvorine stvarnosti – časa –, zgolj redko pripisujemo lastnosti in zanj uporabljamo lastnostne pridevnike. Le v prenesenem pomenu in v literarnih besedilih, npr. težek, brezupen, črn dan.
Kako je potem mogoče, da kar zelo pogosto, zdi se tudi, da čedalje pogosteje, redno uporabljamo pridevnike, ki so po svoji vrsti svojilni, namesto časovnih prislovov za izražanje časa nekega dogajanja? Ker smo znova pri stilistiki in v tokratni četrtkovi prilogi našega časopisa se sprašujemo, ali je prav uporabljati zveze, kot so: ponedeljkova seja, torkova neurja, sredina nesreča in petkov piknik, ter ali ni to nemara stilistično slabša izbira kot: seja v ponedeljek, neurja v torek, nesreča v sredo in piknik v petek.
Pri raziskavi najprej ugotovimo, da nas je čas malce prehitel, saj, kot izvemo iz poglobljene raziskave svetovalcev Jezikovne svetovalnice Inštituta Frana Ramovša ZRC Sazu, so se kritični bralci že vse od petdesetih let pritoževali nad tovrstno rabo, recimo ji, dnevne svojine, toda ne v smislu, ali nam je tega res treba, temveč, da ti pridevniki ne bi smeli biti svojilni, pač pa vrstni, tako kot je to v primeru sobote in nedelje – sobotni (in ne sobotin) in nedeljski (in ne nedeljin). Zato je celo pravopis svetoval pridevnik sredni kot boljšega od sredin. Danes se lahko prepričamo, da je sreda, tako kot vsi drugi delovni dnevi, obdržala in si verjetno za vedno priborila svojino v pridevnikih, ki izražajo, da se ravno na njen dan kaj dogaja. Medtem ko zelo pogosto beremo o sredinih nesrečah, napadih, zborovanjih, se je uporaba oblike sredni že skoraj povsem izgubila.
Ker je tovrstna raba pridevnikov, ki so po svoji vrsti, po pomenu pa mnogo bolj ohlapno, svojilni, torej pravilna, nam preostane le še stilistični nasvet, da bi se kot pisci lahko vendar še kdaj potrudili zapisati, da se je dogodek zgodil v ponedeljek, torek, sredo … Tovrstna raba je bolj visoko knjižna, primernejša za pisana besedila, namenjena za objavo in za uradna besedila, tudi vabila. Saj kot pravijo, je nekoč veliki fizik dejal, da čas ne obstaja. Če je tako, si lahko vzamemo tisto pikico časa, ki je potrebna, da dogodku, ki ga želimo opisati, pripišemo prislov na desni, morda si ga privoščimo celo toliko, da zapišemo kar prislovni odvisnik … V našem časopisu, ki izhaja ob četrtkih – če kdo nima časa tega prebrati, naj prosim nadaljuje tule – V našem četrtkovem časopisu smo veseli vaših vprašanj, povezanih z rabo jezika, na naslovu: lektura@slovenskenovice.si.
Maša Močnik, univ. dipl. slov.
