Glavna skrb je zalivanje
Julij je prvi pravi poletni mesec, ki vrtičkarje izdatno nagradi, saj prinaša številne pridelke na zelenjavnem vrtu, pobiramo zgodnji korenček, rdečo peso, nizki fižol, bob, zgodnje setve graha, zgodnji krompir in solato. Na dan za korenino poberemo čebulo, ki že ima osušeno listje; preden jo pospravimo, jo nekaj dni sušimo na soncu, dokler vse listje ne porumeni in se posuši.
Julija je čas za pobiranje špinače – mlade listke uživamo v svežih poletnih solatah, lahko pa jo poparimo, sesekljamo in zamrznemo za zimske omake, juhe in priloge. Plodove oblikujejo paradižnik, jajčevci, paprika in bučke, zlasti slednje redno trgamo, ne le zato, ker so manjši plodovi najboljši, najbolj okusni, s tem tudi spodbujamo oblikovanje novih cvetov in posledično rast novih plodov.
Če je le mogoče, plodove pobiramo zjutraj, zlasti to velja za kumare, tako naj bi manj grenile. Presežek plodov shranimo za zimo, torej zamrznemo ali vložimo. Rastline redno pregledujemo za boleznimi in škodljivci, v zelenjavnem vrtu so najpogostejši koloradski hrošč, fižolova uš, solatna plesen in pepelasta plesen bučnic.
Zrele plodove redno obiramo, saj bodo rastline tako še bolj obrodile.
Če imamo na vrtu tudi zelišča, sproti režemo timijan, rožmarin, šetraj, meto, meliso, peteršilj pa baziliko, origano in drobnjak ter pehtran. Če jih ne bomo porabili svežih, jih posušimo ali zamrznemo, da jih bomo imeli pri roki pozimi.
Gred, s katerih smo pobrali pridelek, ne pustimo praznih, nanje, upoštevaje kolobar, posejemo solato, motovilec in endivijo, ki bo najbolje rasla v družbi fižola, pora in kapusnic. Tudi za setev sladkega komarčka je še čas pa za kitajsko zelje: sejemo ga na grede, kjer smo pobrali zgodnji krompir, korenček, stročji fižol ali grah. Še vedno sadimo nizki fižol in grah pa ohrovt in zeleno, sejemo blitvo, redkvico in rukolo, cvetačo, pozni radič ...
Zalivamo zjutraj
Med najpomembnejšimi poletnimi opravili na vrtu je zalivanje, zlasti v obdobju daljšega suhega, vročega vremena. Zalivamo zjutraj, če smo morda pozabili, pa pozno zvečer, ko se zemlja in rastline že malo ohladijo; uporabljamo deževnico, če je nimamo, pa postano (mlačno) vodo.
Pri ohranjanju prepotrebne vlage v tleh nam bo v veliko pomoč zastirka, ki bo obenem preprečevala rast plevelov. Preden zastirko položimo na gredo, okoli rastlin prst okopljemo in zalijemo, potem pa zalijemo tudi zastirko, da jo dobro navlažimo. Pazimo, da ne močimo listov, in tako preprečimo glivične bolezni.
V sadnem vrtu obiramo sadje, ki je že dozorelo, tudi jagodičje, kot so ribez, maline, kosmulje, poleg tega odstranimo stare in bolne poganjke.
Tudi v okrasnem vrtu je treba marsikaj postoriti. Drevje, grmičevje in trajnice redno pregledujemo za škodljivci ali boleznimi. Trato kosimo nekoliko višje, da je ne bo ožgalo sonce, in jo redno zalivamo, poleg tega jo pognojimo s poletnim gnojilom.
Redno odstranjujemo odcvetele cvetove trajnic in enoletnic, saj s tem spodbudimo rast novih in tako podaljšamo cvetenje. Vrtnice pognojimo, po potrebi poškropimo proti ušem (seveda z ekološkim pripravkom, da ne bomo škodili živalim in sebi) in jim odstranimo morebitne divjake; napravimo potaknjence hortenzije. Obrežemo glicinijo in živo mejo.
