Elizabeta II. bo še dolgo med ljudmi
V ponedeljek, 19. septembra, se bodo podaniki nedavno umrle kraljice Elizabete II. tudi dokončno poslovili od nje in jo pospremili k večnemu počitku v kapeli sv. Jurija v kompleksu windsorskega gradu, njena podoba pa jih bo spremljala še mnoga leta. Še vrsto let jih bo opazovala, ko bodo v roke vzeli funte, kajti kraljičin portret spremlja večino Britancev že vse življenje. A ne samo prebivalcev Združenega kraljestva, temveč tudi Nove Zelandije, Avstralije, Fidžija, Kanade ter karibskih otoških državic Antigve in Barbude, Dominike, Grenade, Monserata, Sv. Krištofa in Nevisa, Sv. Lucije in Sv. Vincencija in Grenadine – tudi denar njihovih valut, večinoma gre za dolarje, krasijo podobe preminule kraljice.
Zanimivo je, da kraljičino podobo najdlje gledajo v Kanadi. Leta 1935, ko je bil na britanskem prestolu še dedek Elizabete II., kralj Jurij V., ki je bil hkrati kanadski monarh, je kanadska centralna banka izdala serijo bankovcev s portreti članov kraljeve družine. Tako se je na bankovcu za 20 kanadskih dolarjev pojavil obraz osemletne kraljeve vnukinje. Ta bankovec so leta 1954, ko je Elizabeta že postala britanska kraljica, posodobili z njeno osveženo podobo, pred leti so dali v obtok nov 20-dolarski bankovec iz umetnih materialov (iz sintetičnih polimerov), seveda s podobo kraljice Elizabete. In iz kanadske osrednje banke so pred dnevi sporočili, da ga ne nameravajo v kratkem zamenjati bankovca, saj je bil narejen prav zato, da bi bil dlje v obtoku. Tudi iz osrednje banke na Novi Zelandiji so sporočili, da ne nameravajo takoj zamenjati kovancev in bankovcev, uvajanje podobe novega kralja Karla III. bo potekalo v skladu z utečenim protokolom.
Zamenjava
V navadi je, da države, ki imajo portrete svojih monarhov na bankovcih, kovancih, pisemskih znamkah in drugod, te zamenjajo z vsakokratnim aktualnim vladarjem. Tako bo tudi tokrat, vendar, kot so sporočili tudi iz angleške osrednje banke, ne takoj. Bankovci z Elizabeto bodo legalno plačilno sredstvo še vrsto let, morda več kot desetletje. V obtoku je zdaj za 82 milijard britanskih funtov (95 milijard evrov) bankovcev s podobo Elizabete in za približno 29 milijard funtov kovancev.
Prvi denar s podobno novega britanskega kralja Karla III. naj bi britanska kovnica začela izdajati nekaj dni po koncu uradnega 10-dnevnega žalovanja za pokojno kraljico. Ampak za kaj takega še niso opravili vseh nujnih korakov. V British Mint, kovnici in tiskarni britanskih funtov, pravijo, da najprej potrebujejo uradni portret novega kralja, takega, ki bo visel v vladnih in državnih uradih. Poleg tega potrebujejo dovoljenje za njegovo uporabo na bankovcih.
Najbrž jim kljub tem zahtevam ne bo treba čakati sedem let, kot se je to zgodilo z likom Elizabete II. Čeprav je bil njen portret že vrsto let na kanadskih bankovcih, se je v domači državi na denarju prvič pojavila šele leta 1960, kar sedem let po tistem, ko so jo v westminstrski opatiji kronali za britansko kraljico. Ker prej podobe vladarjev na papirnatem denarju niso bile v navadi – bile pa so na kovanem, in to celo tisočletje –, so se v britanski centralni banki kar sedem let ukvarjali s tem, kako jo kot prvo upodobiti tudi na bankovcih. Ko je Bank of England dobila dovoljenje, so sprva zelo sramežljivo izdali bankovec za en funt z njeno profilno podobo in poželi dokaj ostre kritike, da je preveč groba in premalo realistična. A sčasoma je postalo nekaj normalnega, da so imeli bankovci britanskega funta različnih nominacij podobo kraljice Elizabete II.
Navdih
Zaradi dolgoletnega vladanja ni bila zgolj simbol na denarju in znamkah, bila je navdih umetnikom. Upodobili so jo v številnih filmih. Najbolj znan je najbrž tisti s preprostim imenom Kraljica (The Queen), v katerem jo je upodobila vrhunska igralka Helen Mirren, ki je za svojo vlogo prejela oskarja, najprestižnejšo filmsko nagrado. Spomnili pa so se je tudi v parodijah, kot so, denimo, filmi iz serije Gola pištola (Naked Gun), vsekakor pa je največ pozornosti požela z emmyjem nagrajena Netflixova nadaljevanka Krona (The Crown), ki je prikazovala življenje kraljice in njene družine od začetka do sodobnosti. Produkcijo novih nadaljevanj so takoj prekinili minuli petek, ko je prišla vest o njeni smrti.
Bila je tudi navdih za pisatelje in slikarje, hvalili so njeno osebnost, ker je bila zelo inteligentna, čeprav ni imela tradicionalne izobrazbe, ki bi jo pričakovali od ljudi na njenem položaju. Zanimalo jo je vsakdanje življenje, imela je izostren smisel za humor in še super talent za diplomacijo.
Legendarni jazz glasbenik Duke Ellington se je z njo srečal že konec 50. let, kmalu po tistem, ko je postala kraljica. Zdela se mu je tako navdihujoča, da je kmalu napisal skladbo The Queen Suite. Paul McCartney iz The Beatles je za znameniti album Abbey Road napisal 23 sekund trajajoči akustični refren o tem, da je kraljica sicer prijazno dekle, a kaj, ko nima veliko za povedati. Mnogo let pozneje je pojasnil, da je to napisal zato, ker od kraljice razen njenih božičnih poslanic in rednega govora ob odprtju parlamenta ni slišal prav veliko. Tudi v knjigi The Lyrics, ki jo je izdal lani, je zapisal, da res ni imela nikoli veliko za povedati. Verjetno najbolj razvpita pa je skladba punk legend Sex Pistols z naslovom God Save the Queen (Bog živi kraljico), v kateri je pevec Johnny Rotten uporabil najbolj grobe besede za monarhijo in monarhinjo Elizabeto II.
Od kraljice Elizabete se je po njeni smrti na družabnih omrežjih poslovil tudi medvedek Paddington, zelo priljubljen lik v angleški mladinski in otroški literaturi, ki ga je leta 1958 bralcem predstavil Michael Bond. O medvedku, ki je iz Peruja prišel v Britanijo in s svojim starim klobukom, obrabljenim kovčkom, dežnim plaščem in oboževanjem sendvičev z marmelado tako navdušil Angleže, da so ga vzeli za svojega, so letos junija ob praznovanju 70-letnice kraljevanja posneli simpatičen video. V njem s kraljico pije čaj in kraljica mu ob tem razkrije, da tudi ona obožuje sendvič z marmelado in ga ima vedno v svoji torbici.
