Pred desetimi leti so se v francoskem mestu Colmar v severovzhodni pokrajini Alzaciji odločili za nenavaden ekološki eksperiment. V mestu so se začele kopičiti smeti, in sicer ne plastika, steklo, papir ali drugi odpadki, ki se jih da reciklirati, temveč navadne komunalne smeti, med katerimi je bilo največ odpadne hrane. In v mestni hiši so dobili idejo, da bi meščanom ponudili v rejo kokoši, ki bi po eni strani poskrbele za zmanjšanje odpadkov presežne hrane, v zameno pa bi imeli ljudje na voljo zastonj jajca. Takratni župan Colmarja Gilbert Meyer je bil na lokalnih volitvah pred več kot desetimi leti ponovno izvoljen za prvega moža tega alzaškega mesta z volilnim geslom V vsako družino ena kokoš.

Prebivalci nekaterih francoskih in belgijskih mest dobijo zastonj jajca, če sprejmejo mestno kokoš v rejo. FOTO: Getty Images

Tudi na tak način so poskušali popularizirati zamisel, da bi prebivalci posvojili kokoš, ki bi skrbela za zmanjšanje količine organskih odpadkov na mestnem smetišču. Akciji se je pred desetimi leti pridružilo kar 200 gospodinjstev, ki so lahko izbirala med dvema vrstama kokoši – med rdečimi francoskimi ali domačimi alzaškimi. Vsako gospodinjstvo, ki se je odločilo za posvojitev putke, je podpisalo nekakšen dogovor z mestnimi oblastmi, da bodo lahko mestni sanitarni inšpektorji občasno opravili nadzor, v kakšnem stanju je kokoška, kako novi rejniki skrbijo zanjo in podobno. Rejniki so dobili le ptico, sami pa so morali poskrbeti za njeno bivališče, ki je moralo biti v skladu z zahtevami mesta veliko med osmimi in desetimi kvadratnimi metri.

Dober odziv

Akcija se je dobro prijela. Od začetnih štirih četrti v Colmarju je k akciji do leta 2022 pristopilo že 20 četrti, in kot je za britanski BBC povedal sedanji župan Eric Straumann, so v mestu zelo zadovoljni s potekom zdaj že deset let trajajočega projekta. Do danes so razdelili že 5282 občinskih kur, zdaj pa, je povedal Straumann, zaključujejo prijave za nove, ki jih bodo zainteresiranim dali v rejo čez dober mesec. Rezultati, ki jih dosegajo mestne kokoške, so osupljivi. Ne samo da je več tisoč ljudi uživalo zastonj jajca, njihove rejniške kokoši so poskrbele tudi za organske odpadke, ki bi namesto v njihovih želodčkih končali na mestnem smetišču. »Če upoštevamo, da je življenjska doba kokoške štiri leta in da na dan lahko poje približno 150 gramov organskih odpadkov, lahko upravičeno domnevamo, da smo se na tak način v zadnjih desetih letih znebili več kot 273 ton bioodpadkov,« je razlagal Straumann.

V slikovitem Colmarju se je akcija dobro prijela. FOTO: Getty Images

To preprosto pomeni, da prebivalci Colmarja že desetletje aktivno prispevajo k zmanjševanju izpusta metana v ozračje. Kajti prav odpadna hrana je zaradi svojega relativno hitrega razkrajanja največja onesnaževalka ozračja z metanom med vsemi odpadnimi snovmi. V Združenih državah Amerike odpadna hrana na smetiščih prispeva k izpustu skoraj dveh tretjin oziroma natančneje 58 odstotkov metana, ki iz mestnih odpadov izpari v atmosfero. Čeprav se metan v primerjavi z ogljikovim dioksidom v atmosferi dokaj hitro razgradi, ima kar 80-krat večji učinek na globalno segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid v daljšem časovnem obdobju.

Straumann je še dejal, da so njihove kokoši prave promotorke v zadnjem času tako opevanega krožnega gospodarstva: jedo ostanke hrane iz kuhinje in dajejo gospodinjstvom jajca. In krog je lepo sklenjen v korist vseh: kokoši, njihovih rejnikov, mesta in posredno tudi okolja in narave. Pa še na en vidik je opozoril Straumann, ki sicer nima nobene veze s kokoškami ali organskimi odpadki. Prav neverjetno je, pravi, kako so povezale ljudi, da se bolj družijo in srečujejo, se pogovarjajo o vzreji kokoši in skrbijo zanje, ko gre sosed ali prijatelj na dopust.

Začelo se je s šalo

Colmar ni edino niti prvo mesto, ki je začelo oddajati kokoši v rejo meščanom. Tri leta prej, leta 2012, so oblasti kraju Pincé v severozahodni Franciji vsakemu gospodinjstvu v vasi ponudile po dve, da bi zmanjšal količino kuhinjskih odpadkov. »Začelo se je kot šala, a zelo kmalu smo ugotovili, da je bila to zelo dobra zamisel,« je pred 13 leti lokalnim medijem razlagala takratna tamkajšnja županja Lydie Pasteau. Kokoši je v rejo takrat sprejelo 31 gospodinjstev in kmalu se je izkazalo, da je bila zamisel odlična. Kot je takrat povedala Pasteaujeva, so računali, da bi lahko pojedle 150 kilogramov organskih odpadkov na leto, v zameno pa bi gospodinjstva dobila tudi več kot 200 jajc na leto.

Mestni inšpektorji pregledujejo, v kakšnih razmerah jih redijo. FOTO: Getty Images

Tovrstna praksa se je kmalu razširila v Belgijo, kjer v mestih Mouscron in Antwerpen pa tudi v pokrajini Limburg lokalne oblasti delijo prebivalstvu kokoši. A v nasprotju s Francijo morajo belgijski kurji rejniki ob sprejemu kure podpisati dogovor, da občinske kure ne bodo pojedli prej kot po dveh letih rejništva. V Limburgu se je za brezplačne občinske kokoši prijavilo več kot 2500 gospodinjstev, v Muscronu pa so jih lani razdelili 50 parov. Drugod po svetu tovrstnih praks ne izvajajo, v Veliki Britaniji je to celo prepovedano zaradi bojazni pred ptičjo gripo, v Ameriki obstaja drugačen sistem: tam lahko ponekod, praviloma v državah Nove Anglije na severovzhodu ZDA, kokoš najameš za pol leta, najemodajalec ti ponudi vse, kurnik, hrano in drugo, ti pa lahko uživaš v lastnih jajcih.

Na leto znese okoli 200 jajc, nekatere sorte pa tudi do 300. FOTO: Getty Images

Zamisel, kako se na učinkovit način znebiti ostankov hrane, v zameno pa dobiti zastonj jajca, je zelo všečna in se zdi na prvi pogled ekološko naravnana. Vendar ima tudi pomanjkljivosti oziroma nevarnosti. Paul Behrens, profesor prehranskih sistemov na univerzi v angleškem Oxfordu, pravi, da je sicer mogoče povsod po svetu vzpostaviti takšen sistem, a obstaja nevarnost, da bi se te kokoši zlahka okužile s ptičjo gripo in drugimi boleznimi, poleg tega veliko ljudi ni usposobljenih za pravilno vzrejo.