Domoljubna predsedniška kampanja
Prejeli smo pismo bralca Janka, pozornega spremljevalca nastopov kandidatov za predsednika na letošnjih volitvah. Zbodel ga je plakat enega od njih, na katerem trdi, da je »en od nas«. Kot meni, so kandidati verjetno veliki domoljubi, kar pa bi se moralo odražati tudi v jeziku, kjer ni prostora za napake, neznanje. V navedenem primeru se mu zdi, da gre za poenostavljen prevod iz angleščine »one of us«, ki bi se moral pravilno glasiti »eden izmed nas«. Sprašuje, kaj menimo lektorji o tem in na splošno o pogovorni slovenščini med politiki, za katere se zdi, da so slovenski jezik zanemarili in vanj vpletajo besede, kot je denimo targetirati.
Predstavniki ljudstva in jezika
Hvala za vprašanje, gospod Janko, tudi mi z zanimanjem spremljamo izražanje predsedniških kandidatov. Razumljivo je, da javno nastopanje zahteva brezhibno podobo, tako na zunaj kot v besedah in dejanjih. Seveda je pritisk velik, nekateri se bolje znajdejo, nekateri slabše, nekateri pač več znajo. Menimo, da sploh napisana besedila morajo ustrezati normi, saj so premišljeno ustvarjena in nekje v procesu nastajanja naj bi prišla tudi do lektorja.
Denimo »en od nas«: pravilno bi bilo seveda eden od/izmed nas. Pogled v Slovenski pravopis pojasni, da je en:
- števnik (en otrok),
- v zvezi en – drugi (na enem koncu X, na drugem Y),
- v pomenu enak, isti (biti enih misli),
- poudarjeno v zvezi s samostalnikom (ena sama radost),
- nedoločni, poljubnostni zaimek (Bližamo se enemu mestu.; neknjižno pogovorno popravimo z neki/Pridi en dan.; neknj. pog. kak, kateri)
- in nedoločni člen (To so ti eni čudaki.; neknj. pog.).
Eden pa je samostalnik, s kategorijo človeškosti. V enem primeru ni rabljen knjižno:
- Eden je prekinil tišino.; nezaznamovano je nekdo.
In v drugem je edino pravilno:
- Eden je zbežal, trije so ostali.; in nikakor ne en, kot je napisano na predvolilnem plakatu.
Lektor, če je to dobil v delo, bi moral napako popraviti. Morda pa ga ni bilo, saj je šlo za »samo nekaj besed«. Saj vsi znamo slovensko, bi tudi lahko bil eden od izgovorov. Ali pa človeški faktor, napaka pri shranjevanju besedila. Ne moremo kar udariti. A madež je viden, vtis je narejen.
Še več pasti v govoru
V govoru pa je teh pasti še več. Trdimo lahko, da želijo vsi kandidati narediti dober, odličen vtis, izbira tujk oziroma modernih besed pa vsekakor pritegne pozornost. V tej rubriki smo že pisali o izrazih naslavljati, skozi prizmo, s strani, ki so vsi zelo prisotni v vsakodnevnem govoru, tudi v medijih in tudi predsedniški kandidati jih uporabljajo. K tem spada targetirati.
Tudi ta izraz je iz angleščine. V vojaški terminologiji se pojavlja prevod ciljenje. Pozor, ne ciljanje, kajti gre za izbiro ciljev in delovanje nanje. Obstaja tudi v oglaševalski panogi, kjer pa ima pomen, ki ga večina pričakuje: ciljati (Targetiranje oziroma ciljanje na določene skupine je ena od zelo uporabnih oglaševalskih akcij.). In prešla je v vsakdanji govor. Tudi politiki ciljano nagovarjajo volivce, da bi jih prepričali, naj volijo zanje. Beseda targetiranje je delno citatna, delno pa je podomačena v pregibanju, saj jo sklanjamo lepo po slovensko, glagol targetirati lahko spregamo. Katero izberemo, targetiranje ali ciljanje, pa je odvisno od našega namena, okusa, prepričanja, znanja … Tudi domoljubja. Vsekakor pa nam izbira veliko pove o govorcu.
Omenimo še eno, ki jo »eden od kandidatov« dosledno narobe uporablja. Beseda kampanja nima i-ja, če je volilna, če pa je italijanska dežela, ima i in je pisana z veliko začetnico.
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si, veseli bomo vašega razmišljanja o jeziku.
