Bogataši zapravljajo kot še nikoli
Morda se vam bodo ob novici, ki smo jo pred dnevi zasledili v nekaterih tujih medijih, zasmilili bogataši, ki si tako radi nazdravijo s prestižnimi šampanjci in penečimi vini. Francoska korporacija LVMH (Moët Hennessy Louis Vuitton), ki je lastnica tudi znanih in najdražjih šampanjcev in penečih vin znamk Moët & Chandon, Veuve Clicquot, Krug in Dom Pérignon, je namreč sporočila, da ji zaradi izjemnega povpraševanja utegne zmanjkati nekaterih najbolj luksuznih penečih vin.
16 milijonov evrov je plačal dražitelj za nakup 47 let starega viskija.
V šali bi rekli, da bodo zdaj morali milijonarji poseči po kakšni radgonski penini – večina tako in tako najbrž ne bi opazila razlike –, a nekaterim se zdi grozno, da za novo leto ne bodo mogli trčiti s kozarcem dom pérignona.
Razlog za pomanjkanje so nakupi velikih količin šampanjca, zaradi česar proizvajalcem počasi zmanjkuje zalog. Philippe Schaus, direktor podjetja Moët Hennessy, ki proizvaja vrhunske znamke penečih vin in konjakov, viskijev, vodk in vin, je pred dnevi dejal, da je bilo leto 2022 za njegovo podjetje in še posebno za njihov šampanjec čarobno, saj jim v sistemu več kot 27 kilometrov dolgih kleti pod mestom Epernay v francoski pokrajini Champagne začenja resno primanjkovati steklenic za prodajo.
Najbolj v Evropi in ZDA
Zadnja finančna poročila korporacije LVMH, katere del lastniško obvladuje najbogatejši Francoz in Evropejec Bernard Arnault, kažejo, da so zaradi normalizacije turizma oziroma pravega turističnega buma po koncu pandemije koronavirusa v prvih devetih mesecih letos prodali dobrih 32 odstotkov šampanjcev in vin več kot v istem obdobju leto prej. Najbolj se je prodaja povečala v ZDA, Evropi in na Japonskem.
218.200 ljudi je bilo letos na svetu, ki so razvrščeni v kategorijo superbogatih, to je tistih, katerih premoženje znaša več kot 50 milijonov evrov.
A velikega povpraševanja ne opažajo samo prodajalci luksuznih vrst šampanjcev in vin, temveč se je po svetu močno povečalo povpraševanje tudi po drugih luksuznih blagovnih znamkah. Kot je švicarska banka Credit Suisse zapisala v svoji raziskavi, je svet po pandemiji doživel pravo eksplozijo bogastva. Na zemeljski obli je letos kar 218.200 ljudi, ki so razvrščeni v kategorijo superbogatih (UHNW – ultra-high net worth), katerih premoženje znaša več kot 50 milijonov evrov. Zato ni čudno, da se je korporaciji LVMH, ki je največje svetovno podjetje s proizvodnjo in prodajo izključno luksuznih izdelkov, tudi znamk, kot so Christian Dior, Stella McCartney, ure TAG Heuer, Bulgari in nakit Tiffany, samo v tretjem četrtletju letos povečala za skoraj 20 odstotkov.
95 odstotkom vseh znamk, ki jih štejemo med luksuzne, se je občutno povečala prodaja.
Porast povpraševanja in kupovanja dragih in luksuznih znamk ni značilnost samo podjetja LVMH, tudi podjetje Kering, ki združuje znamke Gucci, Balenciaga in Botterga Veneta, je imelo letos 14-odstotno rast prodaje in dobička. Hermesu, ki prodaja tudi znamenite ženske torbice Birkin, te lahko stanejo več deset tisoč evrov, se je prodaja letos povečala za skoraj četrtino glede na lani. Na splošno naj bi se kar 95 odstotkom vseh znamk, ki jih štejemo med luksuzne, letos občutno povečala prodaja, v povprečju za 21 odstotkov.
Rast se bo stopnjevala
Analitiki napovedujejo, da se bo rast prodaje luksuznega blaga povečevala tudi v prihodnjih letih, a ne s tako rekordno stopnjo kot letos. Prihodnje leto in vse do leta 2030 naj bi se prodaja luksuznih blagovnih znamk povečevala med 3 in 8 odstotki na leto. Leta 2030 naj bi se prodaja luksuza v primerjavi z letos tako povečala za kar 60 odstotkov. Če je verjeti tem napovedim poznavalcev gibanj na trgu luksuznega blaga, se bo do konca desetletja število ljudi, ki pogosto ali redno posegajo po luksuznih znamkah, povečalo za 100 milijonov. Teh je bilo letos kakšnih 400 milijonov. Čeprav je kupcev še vedno največ v Evropi in Severni Ameriki, analitiki napovedujejo veliko rast zanimanja za luksuzne predmete zlasti v Aziji, najbolj na Kitajskem in v Indiji.
Nekateri analitiki, ki spremljajo gibanje na trgih luksuznih izdelkov, so pred dnevi napovedali, da bi lahko vrednost prodaje luksuznih izdelkov letos dosegla vrtoglavih 1,4 bilijarde evrov. Po napovedih proučevalcev gibanja prodaje luksuznih dobrin Bain&Company – Altagamma Luxury Study iz Milana pa naj bi bili bogataši pripravljeni za luksuzne stvari zapraviti kar 2,5 bilijarde evrov. Poleg večjega števila milijonarjev in multimilijonarjev so razlog za povečanje tudi spremenjene navade mlajših generacij, ki po luksuznih znamkah segajo že kmalu po tem, ko dopolnijo 15 let, kar denimo pri generaciji, ki jo označujemo z izrazom milenijci in ki je zdaj stara že krepko čez dvajset let, ni bilo tako. Ti so se začeli ozirati po luksuzu kakšna tri do štiri leta pozneje kot sedanje generacije.
Primerov, kako na veliko ljudje v zadnjem času zapravljajo, je veliko. Eden od primerov, ki je v zadnjih mesecih vzbudil kar veliko javne pozornosti, je zgodba nekega azijskega bogataša, ki je poleti na dražbi za več kot 16 milijonov evrov kupil sod viskija. Ta dragocena pijača iz škotskega otoka Islay je v sodu v destilarni Ardbeg nabirala žlahtnost vse od novembra 1975. Kupcu bodo v destilarni, ki spada pod okrilje bolj znane destilarne škotskih viskijev Glenmorangie, ki je seveda v lasti korporacije LVMH, v naslednjih petih letih iz soda napolnili 88 steklenic in mu jih seveda dostavili. Cena vsake bo tako znašala kakšnih 37.000 evrov. Vsota, ki jo je Glenmorangie iztržil za en sam sod viskija, je več kot dvakrat večja od kupnine, ki so jo leta 1997 plačali za 207 let staro destilarno Ardbeg.
