INŽENIR S SRCEM UMETNIKA
Bloudek telovadil v prvi šolski telovadnici
Izjemnemu športnemu delavcu je življenjsko pot usodno zaznamovalo socialno okolje.
Odpri galerijo
Portret družine Bloudek, Stanko drugi z leve Vir: Mestni arhiv Idrija
Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v hiši Pri Berku, pozneje poimenovani Pri Serjunu, v bližini cerkve sv. Trojice v starem delu Idrije. Oče Jaroslav Bloudek, po rodu Čeh, je kot rudarski nadoskrbnik delal v rudniku živega srebra, mati Marija, doma so jo klicali Minka, pa je bila iz znane idrijske čipkarske družine Lapajne, ki je izvirala iz Vojskega nad Idrijo.
Stankova strica po očetovi strani, Leon in Boleslav, sta bila gradbena inženirja, pozneje tudi njegova skrbnika v Kranju in Ljubljani. V Idriji je Stanko dobil še sestri Zdenko (1891) in Edvardo (1893), ki so jo klicali Edka. Ko se je družina Bloudek preselila v Kopice pri Mostu (Brüxu) na Češkem, se je razširila še z Boženo, ki so ji rekli Božka (1897), in Mileno (Mili, 1903).
Idrija je bila na prelomu v 20. stoletje znano avstro-ogrsko rudarsko mesto, polno različnih sodobnih strojnih naprav, ki so mlademu Stanku nedvomno vzbujale zanimanje in spoštovanje. Zgodaj se je seznanil tudi s težkimi socialnimi razmerami rudarjev in njihovih družin.
Lapajnetovi so se ukvarjali z izdelavo in prodajo čipk, zaradi česar je mogoče utemeljeno domnevati o estetiki kot družinski vrednoti. Eden izmed Stankovih stricev je bil slikar Jaroslav Hilbert. Prav on je mladeniča, ki je v dijaških letih obiskoval tudi risarsko šolo Riharda Jakopiča v Ljubljani, po končani realni gimnaziji v Ljubljani napotil na študij slikarstva v Prago. Že naslednje študijsko leto (1909/10) se je vpisal na visoko tehnično šolo v češkem glavnem mestu.
Leta 1904 je komaj 14-letnemu fantiču v Mostu umrl oče, tako da je mati ostala sama s petimi mladoletnimi otroki. Z družino se je vrnila v Slovenijo. V gimnazijskih letih v Ljubljani se je Stanko seznanil z nekaterimi športnimi dejavnostmi, predvsem z gimnastiko, nogometom in atletiko. Na dvorišču I. državne realne gimnazije so namreč zgradili prvo šolsko telovadnico na Slovenskem.
Stanko je (telo)vadil tudi pri Sokolu, na ribniku v Tivoliju pa se je z Viktorjem Voduškom in Evgenom Betettom udeležil tečaja drsanja, ki ga je vodil znani češki mojster in trener dr. Rychlik. Najbrž se je vsaj osnov drsanja naučil že v otroških letih na Češkem, kot je zapisal v spominih nanj prof. Drago Ulaga.
Ko je leta 1903 svet obkrožila novica, da sta s svojim letalom v ZDA uspešno poletela brata Wright, je mlademu Bloudku vzbudila silno radovednost in raziskovalno zanimanje za letalstvo. Skupaj z umetnostjo in športom ga je letalstvo privlačilo vse življenje.
Prihodnjič: Uspešen konstruktor letal
Stankova strica po očetovi strani, Leon in Boleslav, sta bila gradbena inženirja, pozneje tudi njegova skrbnika v Kranju in Ljubljani. V Idriji je Stanko dobil še sestri Zdenko (1891) in Edvardo (1893), ki so jo klicali Edka. Ko se je družina Bloudek preselila v Kopice pri Mostu (Brüxu) na Češkem, se je razširila še z Boženo, ki so ji rekli Božka (1897), in Mileno (Mili, 1903).
Idrija je bila na prelomu v 20. stoletje znano avstro-ogrsko rudarsko mesto, polno različnih sodobnih strojnih naprav, ki so mlademu Stanku nedvomno vzbujale zanimanje in spoštovanje. Zgodaj se je seznanil tudi s težkimi socialnimi razmerami rudarjev in njihovih družin.
Vhod v Antonijev rov – Šelstev je bil tudi začasno bivališče družine Bloudek. Vir: Mestni arhiv Idrija
Leta 1904 je komaj 14-letnemu fantiču v Mostu umrl oče, tako da je mati ostala sama s petimi mladoletnimi otroki. Z družino se je vrnila v Slovenijo. V gimnazijskih letih v Ljubljani se je Stanko seznanil z nekaterimi športnimi dejavnostmi, predvsem z gimnastiko, nogometom in atletiko. Na dvorišču I. državne realne gimnazije so namreč zgradili prvo šolsko telovadnico na Slovenskem.
Stanko je (telo)vadil tudi pri Sokolu, na ribniku v Tivoliju pa se je z Viktorjem Voduškom in Evgenom Betettom udeležil tečaja drsanja, ki ga je vodil znani češki mojster in trener dr. Rychlik. Najbrž se je vsaj osnov drsanja naučil že v otroških letih na Češkem, kot je zapisal v spominih nanj prof. Drago Ulaga.
Ko je leta 1903 svet obkrožila novica, da sta s svojim letalom v ZDA uspešno poletela brata Wright, je mlademu Bloudku vzbudila silno radovednost in raziskovalno zanimanje za letalstvo. Skupaj z umetnostjo in športom ga je letalstvo privlačilo vse življenje.
Prihodnjič: Uspešen konstruktor letal
