Aleš Čakš: Vedno bom verjel v ljubezen

Aleš Čakš je dolgoletni novinar in urednik, ki se je že pred leti podal v svet modnega oblikovanja in tudi literature. V letošnji pomladi je predstavil najnovejšo kolekcijo oblačil, ki jih ustvarja pod lastno modno blagovno znamko Alessio, prejšnji teden pa še novo knjigo, že svojo tretjo, z naslovom (Ne)ljubezni. Gejevska p(r)oezija, kot pravi sam, je surova in nežna hkrati, erotična, temačna.

Marca ste se vrnili z novo kolekcijo svoje blagovne znamke Alessio, pred dnevi je luč sveta ugledala vaša nova knjiga, že tretja. Letošnja pomlad je za vas očitno zelo plodovita. So vse take ali je letošnja vendarle drugačna?

Moja pomlad je plodovita, ker sem bil 'priden' jeseni in pozimi. Ko sem snoval mini modno kolekcijo in z vnemo pisal kratke zgodbe in pesmi iz moje gejevske p(r)oezije (Ne)ljubezni. Ja, letošnja pomlad je zato drugačna, še zlasti pa sem zadovoljen z novo knjigo, ki tako kot prejšnje bolj navdušuje ženske kot moške. Zanimivo, glede na tematiko.

Zakaj, menite, ste bližje bralkam?

Že od Rumenih lakastih čeveljcev naprej vem, da me bolj berejo ženske kot moški. Gejem so moje vsebine bolj znane, ker jih živijo, ženske pa to zanima, ne nazadnje so najboljše prijateljice gejev prav one. V Rumenih lakastih čeveljcih se je žensk še zlasti dotaknila moja zgodba o pokojni mami. V novi knjigi (Ne)ljubezni pa gejem, tudi sebi, da ne bo pomote, nastavim ogledalo, kjer pa odsev ni vedno najbolj prijeten.

Vsebina je na trenutke nežna, spet v naslednjem hipu groba, celo nasilna. Koliko je v knjigi osebne izpovedi in koliko fikcije?

V knjigi je precej avtobiografije in tudi fikcije. Popoln fikcijski lik je seveda psihopat Patrick, ki se bo v drugačni obliki razvijal še naprej.

Tretja knjiga je popolni odmik od prvih dveh; je erotika ali pornografija? Ves čas lovite ravnotežje med nežnostjo in grobostjo, uničenjem, smrtjo ...

(Ne)ljubezni so ves čas na tanki meji med erotiko in pornografijo, med nežnostjo in grobostjo, med življenjem in smrtjo. Tako je včasih tudi v mojem resničnem življenju, predvsem kar zadeva ljubezen in spolnost.

Je tak svet gejevske ljubezni? Se sploh kaj razlikuje od negejevske?

Svet gejevske ljubezni ni nujno vedno tak. Lahko je tudi bolj optimističen, a žal vseeno prevečkrat brutalen kar zadeva hitre seksualne potešitve. Prav zelo pa se zdaj ne razlikuje od heteroseksualne ljubezni oziroma precej manj kot v preteklosti.

Navdih črpam od vsepovsod, imam ves čas na široko odprte oči, pravi. FOTO: Dejan Javornik

Knjigo še popestrijo zanimive ilustracije, so nastajale skupaj z besedili?

Pomenljive ilustracije so nastale, ko je bila knjiga že spisana. Avtorici Manji Kovačič sem dal, ker sem ji zaupal, vso svobodo. Njene ilustracije so me navdušile.

V besedilih je čutiti hrepenenje, žalost; še verjamete v ljubezen? Kaj je za vas ljubezen?

Vedno bom verjel v ljubezen, vedno. Ljubezen je, ko si, v mojem primeru, pripaden moškemu, ko si njegov, a ne v posesivni obliki. Ko z nekom skupaj dihaš, a si vseeno svoboden.

Kaj vas je navdihnilo k pisanju? Kje črpate navdih, ne le za pisanje, tudi ustvarjanje oblačil?

Navdihe črpam od vsepovsod, imam ves čas na široko odprte oči. Največji vir je pač moje življenje, moja bujna domišljija, ljudje okrog mene, filmi, serije.

Kaj vas čaka v nadaljevanju pomladi? Morda že snujete novo knjigo, novo kolekcijo oblačil?

Čakajo me nove predstavitve knjige. Jasne ideje o novi knjigi še nimam, a se bo, kot sem omenil, Patrick v drugačni obliki slej ko prej vrnil. Moda pa bo pisanje nekaj časa počivalo, a ker se poznam, tudi ne predolgo.