Za mnoge je kava najboljša dnevna spremljevalka. Je prijetno topla, okusna, povrhu vsega pa nam zbistri misli. Pa vemo, kaj kava v resnici naredi možganom? Znanstveniki imajo odgovor na to vprašanje. Toda ali ste vedeli, da so prav oni najstrastnejši pivci kave? Torej vedo iz lastne izkušnje, kakšen učinek ima.
Spodnja slika prikazuje molekulsko sestavo alkaloida kofeina, ki je najznačilnejša sestavina kave. Podoben je adenozinu, ki skrbi za možganske funkcije, in se veže na iste specifične receptorje.
Na spodnji fotografiji lahko vidimo kofein pod ionskim mikroskopom.
Ko se zjutraj zbudite, so vaši možgani že preplavljeni s kortizolom, hormonom, ki nas ohranja budne in zbrane. Tudi če vam kavica zadiši, je torej pravzaprav ne potrebujete. Boljše je počakati, da se raven kortizola zniža.
Komaj 10 minut je treba, da je koncentracija kofeina v krvi tolikšna, da že deluje. Največji učinek je 45 minut po zaužitju kave, traja pa od tri do pet ur.
Kofein deluje tako, da blokira naravni regulator v možganih – adenozin. Ko doseže mejno koncentracijo, se poveže s posebnimi receptorji, kar povzroči, da se človek počuti bolj zaspanega.
Učinek piva in kave na možgane
Kava ima precej drugačen učinek na možgane kot pivo. To vpliva na cerebralni korteks, ki kontrolira zavestne misli, jezik in interakcijo. Ko alkohol doseže cerebralni korteks, postane človek manj zbran, vendar so možgani osvobojeni mnogih običajnih zavor. Ljudje po navadi postanejo ustvarjalnejši.
Ko se adenozin poveže z receptorji, človek začuti zaspanost. Ob vstopu kofeina v možgane, se receptorji povežejo s kofeinom namesto z adenozinom, kar povzroči, da človek dobi več energije.
Odvisnost od kofeina
Kava pa vsebuje tudi številne dobre učinkovine za naše zdravje. Med temi so antioksidanti, ki naše telo ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali. Te molekule povzročajo staranje in bolezni, kot so rak in srčna obolenja. Študije kažejo, da je pri pivcih kave denimo manjša verjetnost alzheimerjeve bolezni, parkinsonove bolezni in diabetesa tipa 2. Pitje kave je še učinkovitejše, če ga ne kombiniramo z uživanjem alkohola in rdečega mesa ter s strastnim kajenjem.
Možgani pa lahko postanejo tudi odvisni od kofeina. Ker kofein blokira receptorje, možgani proizvedejo več adenozina, kar pomeni, da se čez čas kemija možganov spremeni, človek pa mora spiti vedno več kave za njen enak učinek.
Stranski učinki uživanja kofeina
Kofein je stimulator osrednjega živčevja, zato lahko njegovo redno uživanje povzroči blago telesno odvisnost. Abstinenca od kofeina se tedaj šteje kot psihična motnja, zatorej je priporočljivo zmerno uživanje.
Uživanje kofeina ima lahko številne stranke učinke: omotico, suha usta, slabši vid, hitrejši srčni utrip, oteženo dihanje, drisko, nespečnost, tresavico, povečano izločanje urina in še nekatere druge.
Nenadno prenehanje uživanja kofeina lahko povzroči glavobole, ki trajajo do devet dni. Zdravniki ljudem, ki želijo prenehati uživanje kofeina, svetujejo postopno zmanjševanje zaužite količine v obdobju štirih tednov.
Leta 1995 so pri Nasi na pajkih preizkušali odzive na različne droge. Opazovali so, kako predejo mrežo po zaužitju kakšne substance. Ker pajki mnogo težje presnavljajo kofein, je učinek nanje precej močnejši kot pri ljudeh. Smrtna doza za ljudi je sicer 100 skodelic popite kave v štirih urah.
