SIMPTOMI

Zgaga: če traja predolgo, je treba k zdravniku

Objavljeno 03. oktober 2016 15.30 | Posodobljeno 03. oktober 2016 15.30 | Piše: Marija Mica Kotnik

Peče me zgaga, je pogost stavek, ki ga uporabljamo, ko nam želodčna vsebina zaide v požiralnik.

Izogibajte se maščobam, čokoladi, orehom, začimbam, kavi, alkoholu, pomarančnem soku. Foto: Shutterstock

Zgaga je precej pogosta težava številnih ljudi. Gre za pekoč občutek v zgornjem delu trebuha in predvsem za prsnico. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima zaradi nje vsak dan težave od štiri do sedem odstotkov ljudi, vsaj enkrat na mesec pa več kot 40 odstotkov. Zgago začutimo, ko želodčna vsebina zaide nazaj v požiralnik. Pri zdravih ljudeh se to zgodi večkrat na dan, vendar jo požiralnik s svojimi obrambnimi mehanizmi odstrani. Čezmerno zatekanje želodčne vsebine pa poškoduje sluznico požiralnika in takšno stanje imenujemo gastroezofagalna refluksna bolezen (GERB), posledice zgage opiše asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Vzrokov za zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik je lahko več, najpomembnejši je nepravilno delovanje spodnje zapiralke požiralnika. »To je krožna mišica, ki odpira in zapira prehod med želodcem in požiralnikom.« Drugi vzroki so še kila oziroma razširitev požiralnika, način življenja in zdravila. »Pri požiralnikovi kili, imenujemo jo tudi hiatusna kila požiralnika, je spodnji del požiralnika navadno stalno odprt in tako se želodčna vsebina neovirano vrača v požiralnik. Težave lahko stopnjuje oziroma poslabša tudi določena hrana, na primer čokolada, orehi, lešniki, alkohol, začimbe in kava. Tudi (pre)hitro uživanje hrane lahko po zapletenih mehanizmih poveča zatekanje želodčne kisline navzgor,« pravi sogovornica.

Več težav z zatekanjem želodčne kisline v požiralnik imajo tudi ljudje, ki so predebeli, in tisti, ki imajo nezdrave življenjske in prehranjevalne navade, pravi sogovornica. »Debelost, tudi nosečnost, kajenje, ozka oblačila in ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen in obilni obroki hrane povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik. Žal tudi nekatera zdravila poleg osnovnega delovanja zmanjšajo obrambno sposobnost požiralnika in tako prispevajo k nastanku refluksne bolezni.«

Pojasnilo

Strokovnjaki in zdravniki, ki jih v uredništvu priloge Na zdravje prosimo za sodelovanje, za to ne dobijo plačila in niso povezani z morebitnimi oglasi, ki so objavljeni ob članku. V zadnjem času strokovnjaki in zdravniki pogosto pravijo, da jim očitajo zaslužkarstvo, v resnici pa za sodelovanje žrtvujejo svoj prosti čas. Ker je dobro, da se vsi ves čas izobražujemo, tudi s pomočjo najbolj branega dnevnika v Sloveniji.

Pomagajmo si sami

»Najpogostejši znaki so pekoč občutek v zgornjem delu trebuha in zlasti za prsnico, dvigovanje oziroma izpahovanje kisline ali želodčne vsebine, ki ne vsebuje kisline – ta se pojavi zlasti po uporabi močnih zdravil, ki zavrejo izločanje kisline. Na zgago kažejo tudi tope bolečine v prsnem košu, oteženo požiranje (disfagija) in bolečine pri požiranju (odinofagija).« Manj tipični, a zelo pogosti so tudi pekoč občutek v grlu, draženje na kašelj, hrkanje, hripavost, lahko tudi napadi astme, pravi sogovornica in doda, da otorinolaringologi predvsem pri otrocih poročajo tudi o povezavi med sinusitisom in vnetjem srednjega ušesa z zatekanjem kisline v požiralnik in v zgornji del prebavil. Kot posledica zatekanja kisline navzgor po požiralniku so pogoste tudi erozije na zobni sklenini, ki jo opazijo zobozdravniki, ko pridemo na pregled.

Ker je zgaga precej neprijetna in lahko vpliva na kakovost življenja, zdravniki svetujejo nekaj osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati pri vsakodnevnem življenju, da se zgaga sploh ne bo pojavila. To pomeni zdravo prehranjevanje, jesti moramo počasi, takoj po obroku ne lezimo in ne uživajmo nekaterih zdravil, ki zgago povzročajo. Strokovnjaki svetujejo, naj ne uživamo gaziranih pijač, saj te stopnjujejo spahovanje.

Če se kljub temu pokažejo prvi znaki, sogovornica svetuje upoštevanje nekaj ukrepov za spremembo načina življenja, ki nam bodo pomagali omejiti znake zgage ali jo celo odpraviti. »Pri spanju imamo dvignjeno vzglavje. Pri prehrani odsvetujemo maščobe, čokolado, orehe, začimbe, kavo, alkohol, pomarančni sok. Prav tako odsvetujemo ležanje tri do štiri ure po obroku. Bolje bo, da po obrokih počivamo polsede. Vsekakor je koristno tudi zmanjšanje prevelike telesne mase. Tako zmanjšamo pritisk v trebušni votlini, ki povzroča zatekanje kisline navzgor v požiralnik. Kadilci naj opustijo kajenje. Prav tako se izogibajmo oprijetim oblačilom.«

Ker so vzrok za zgago lahko tudi nekatera zdravila, Kopčavar Gučkova svetuje, da jih po posvetu z osebnim zdravnikom zamenjamo. »To so beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in upočasnjujejo srčni utrip, nitrati za zdravljenje angine pektoris, ki širijo venčne žile oz. koronarke, pa kalcijevi antagonisti, ki znižujejo krvni tlak in tudi zdravila za zdravljenje alergijske reakcije ali astme, kot so antiholinergiki in teofilin.«

40 odstotkov ljudi ima težave z zgago.

Ko je nujna
 pomoč zdravnika

Ko vsi prej našteti ukrepi ne pomagajo in dolgotrajno zatekanje kisline v požiralnik ne preneha, je nujen obisk pri zdravniku, pravi sogovornica. »Tako bolniki z zmerno kot hujšo obliko GERB čez nekaj časa praviloma poiščejo zdravniško pomoč. Dolgoletno zatekanje kisline navzgor namreč lahko povzroči resne zaplete, kot so razjede na sluznici požiralnika, krvavitve in zožitve požiralnika.«

Najpogosteje se za zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni uporabljajo različna zdravila, le v redkih primerih je potrebno ali nujno tudi kirurško zdravljenje. Zdravila zmanjšajo izločanje želodčne kisline ali pa jo nevtralizirajo. Običajno zdravnik najprej svetuje jemanje antacidov, ki nevtralizirajo že izločeno kislino; v lekarnah jih dobimo brez recepta, njihov učinek je prehoden in traja le nekaj ur, zato jih je treba zaužiti pogosteje, uspešni so le pri blagih oblikah gastroezofagealne refluksne bolezni.

Pri hujših oblikah GERB so učinkovitejši blokatorji H2, ki zavirajo izločanje kisline s kompetitivno inhibicijo receptorjev H2 na parietalni celici, pove naša sogovornica. »Učinek blokatorjev H2 se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa, od šest do 12 ur. Pri zdravljenju z blokatorji H2 se lahko razvije toleranca, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja. Običajen odmerek je 300 mg zvečer ali 150 mg dvakrat na dan.«

Najuspešnejši pri zdravljenju GERB so zaviralci protonske črpalke, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline. »Zaviranje izločanja želodčne kisline je močnejše in dolgotrajnejše kot pri blokatorjih H2. Poleg tega zaviralci protonske črpalke dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (več kot 4) in celodnevno zmanjšujejo kislost želodčnega soka. Pri bolnikih, ki jim z ezofagoskopijo ugotovimo vnetje sluznice požiralnika višje stopnje, so zaviralci protonske črpalke edino zdravilo, ki uspešno odpravi težave in omogoči celjenje sluznice požiralnika. Sluznica požiralnika se regenerira počasneje kot tista v želodcu in dvanajstniku, zato mora biti tudi zdravljenje daljše. Praviloma najkrajše zdravljenje traja od šest do osem tednov,« pojasni Kopčavar Gučkova in doda, da je kirurško zdravljenje bolnikov z GERB precej redko. »Kandidati za kirurško zdravljenje so mlajši bolniki, ki morajo stalno jemati zdravila, tisti, pri katerih zdravljenje z zdravili ni uspešno, in tudi tisti, ki imajo zaplete zaradi čezmernega gastroezofagealnega refluksa. Pri nekaterih bolnikih po dolgotrajnem zdravljenju z zdravili bolezen tako napreduje, da se pojavijo funkcionalne in anatomske spremembe na požiralniku. Najpogosteje so to motnje požiralnikove motilitete, skrajšanje požiralnika, zožitev in barrettova metaplazija.« Za kirurški antirefluksni poseg, ki ga lahko opravijo skozi trebušno votlino klasično ali laparaskopsko, se odločijo le takrat, ko zdravljenje z zdravili ni več smiselno, še pravi sogovornica.

Deli s prijatelji