EKOLOŠKO

Zakaj je eko hrana 
vredna višje cene

Objavljeno 16. februar 2016 15.30 | Posodobljeno 16. februar 2016 15.30 | Piše: Staš Ivanc

Ekološka hrana ima več prednosti od konvencionalno pridelane: pogosto vsebuje več koristnih snovi, zagotovo pa je v njej manj pesticidov in drugih kemikalij.

Najbolj znano dejstvo o ekološko pridelani hrani je njena višja cena od običajne: v povprečju je dražja za skoraj 50 odstotkov. A sveža raziskava, objavljena v strokovni reviji Nature Plants, v kateri so znanstveniki proučevali izsledke že znanih študij o ekološkem kmetijstvu, ugotavlja, da biološka hrana ponuja veliko dobrega, kar upraviči njeno višjo ceno.

Ko se je ekološko kmetijstvo začelo pojavljati v sodobnem kmetovanju, je marsikdo nanj gledal kot na idealističen in neučinkovit način pridelovanja hrane za ljudi. In ni presenetljivo, da tedaj ni bilo veliko raziskav, ki bi se malce poglobile v to. »V 80. letih je o tem obstajala le peščica raziskav,« pravi John Reganold, profesor agroekologije in znanosti o prsti na državni univerzi Washington v ZDA. »Na prelomu tisočletja se je ekološko kmetijstvo neverjetno razcvetelo, tako da imamo že več kot tisoč mednarodnih raziskav,« poudarja Reganold, ki se s proučevanjem tega področja ukvarja že več kot tri desetletja.

Eko je prihodnost

Reganold je z ekipo analiziral za 40 let podatkov in se osredotočil na trajnostne vidike ekološkega kmetijstva: produktivnost, vpliv na okolje, ekonomsko uspešnost in socialno dobro počutje. »Če bi moral ugotovitve povzeti v enem stavku, bi dejal, da odpira nova delovna mesta, ustvarja dobiček, koristi prsti in okolju ter podpira socialne odnose med pridelovalci in potrošniki,« pravi. »V mnogočem so prakse iz ekološkega kmetijstva dejansko idealni načrti za prehranjevanje človeštva v prihodnosti.«

To utegne biti najboljši način, kako svet oskrbeti s hrano v čedalje zahtevnejših podnebnih razmerah, je prepričan prof. Reganold. Na prvi pogled se to sliši malce nenavadno, glede na to, da je v ekološkem kmetijstvu za od 10 do 20 odstotkov manj donosa, saj konvencionalni pridelovalci uporabljajo umetna gnojila, ki jih ekološki kmetje ne smejo. »Ko gnojijo z njimi, so hranljive snovi takoj na voljo rastlinam in te s tem hitreje rastejo,« pojasnjuje Reganold. Ekološko pridelano hrano se lahko gnoji le z biološkimi gnojili, kot je kompost ali hlevski gnoj, ki se počasneje razgraja in počasneje sprošča hranljive snovi.

Reganold izpostavlja zanimivo dejstvo: v sušnih obdobjih se ekološko kmetijstvo obnese bolje od konvencionalnega. Pri ekološki pridelavi je prst bolje prehranjena z biološkimi hranili, ki bolje zadržujejo vlago. To pomeni, da ima rastlina že od sejanja na voljo več vode in zato bolje obrodi v slabših razmerah. Ekološko kmetijstvo porabi tudi manj energije. »Če pogledate delovanje ekosistema, tovrstno kmetijstvo resnično izstopa, saj krepi biodiverziteto, opraševanje in kakovost prsti, s čimer je višja cena eko hrane več kot upravičena,« poudarja Reganold.

Metaanaliza iz leta 2015, objavljena v strokovni reviji PNAS, je celo potrdila, da je dobičkonosnejše od konvencionalnega, pri čemer kmetje zaslužijo od 22 do 35 odstotkov več, preprosto zato, ker so cene eko hrane višje od cen običajne.

Spreminjanje politike

Obstajajo tudi študije, ki so se ukvarjale z vprašanjem, ali je ekološko pridelana hrana bolj zdrava od konvencionalne. Nekatere so pokazale, da vsebuje več vitaminov, antioksidantov in maščobnih kislin omega 3, druge pa so pri otrocih, ki so jo uživali, zaznale nižjo raven pesticidov kakor pri tistih, ki so jedli konvencionalno pridelano.

In postaja tudi čedalje bolj priljubljena. Še leta 1997 je v ZDA zavzemala le odstotek vse pridelane hrane na trgu, zdaj pa je že dosegla petodstotni delež. Obstajajo pa tudi ovire, saj kmetijska politika marsikje po svetu podpira konvencionalno pridelavo, ki ima kratkoročno večje izkoristke. »Oblikovalci kmetijske politike se soočajo z izzivom, kako ustvariti boljše razmere za spodbujanje ekološkega in drugega inovativnega kmetijstva, ki vodi k trajnostnemu razvoju. To ni lahka naloga, a koristi za prehransko in okoljsko varnost ne bi mogle biti večje,« ugotavlja Reganoldova raziskava. 

Deli s prijatelji