JOGA

Za srce skrbimo z jogo

Objavljeno 25. september 2017 18.00 | Posodobljeno 25. september 2017 18.00 | Piše: Natalija Mljač
Bolezni srca in ožilja so tudi pri nas najpogostejši vzrok prezgodnjega obolevanja in umrljivosti.
Lotos izboljšuje koncentracijo, odpira boke, krepi hrbet in umiri um. Foto: Guliver/Thinkstock

Ob svetovnem dnevu srca, 29. septembra, smo se pogovarjali z jogistko Ano Kersnik Žvab iz Kranjske Gore, ki opozarja, da se premalo gibanja, nepravilna prehrana in pretiran stres odražajo tudi na zdravju in počutju; v zadnjem času so možganske in predvsem srčne kapi namreč v porastu. A redno gibanje in zdravo prehranjevanje nista dovolj, za telo je treba poskrbeti celostno, poudarja prof. ruskega jezika in književnosti ter univ. dipl. sociologinja kulture, katere življenje je že vrsto let prežeto predvsem z jogo. Svoj tretji jogijski priročnik z naslovom Srčna joga je posvetila pokojnemu očetu, priljubljenemu zdravniku in profesorju prim. dr. Janku Kersniku, specialistu splošne medicine, ki je umrl zaradi infarkta maja 2015 (knjiga je izšla dve leti po njegovi smrti). »Tudi sama sem nagnjena k srčni oziroma možganski kapi. Že v tretjem rodu zapovrstjo je en član naše družine v starosti 55 let umrl zaradi kapi, zato moram še dodatno paziti nase.« Svoje jogijsko znanje je tako nadgradila s konceptom, ki je zasnovan posebej za krepitev srca in odstranitev energijskih blokad na področju srca, za boljše počutje in izboljšanje imunskega sistema.

Brez srca ni življenja

»Raziskave so pokazale, da se z zdravim načinom življenja lahko prepreči tudi srčni infarkt, možgansko kap in ledvično odpoved. V Sloveniji še vedno 30 odstotkov moških in deset odstotkov žensk umre zaradi bolezni srca in ožilja. Raziskave pri nas in po svetu so odkrile paleto dejavnikov, ki vplivajo na te bolezni. Nekaterih – starost, spol, dednost – žal ne moremo spremeniti, na nekatere pa lahko vplivamo bodisi sami bodisi z zdravniško pomočjo, in sicer na preveliko telesno težo, kajenje, zvišan krvni tlak, čezmerno uživanje alkoholnih pijač, povišan krvni sladkor, telesno neaktivnost.« Sogovornica poudarja, da je za srce pomemben tudi počitek, in to upošteva tudi joga (zlasti s tehnikami dihanja in sproščanja).

Premalo gibanja, nepravilna prehrana in pretiran stres se odražajo tudi na zdravju in počutju.


V telesu je sedem glavnih energijskih centrov ali čaker, srčna čakra ali anahata je četrto energijsko središče. »Oslabljeno stanje srčne čakre se kaže predvsem pri pojavu alergij, astmi, občutljivosti za okužbe in raku. Težave s srcem in oteženo dihanje so lahko tudi posledice energijskih blokad v srčni čakri. Da bi se znebili žalosti, jeze, ljubosumja, je pomembno odpiranje te čakre, s čimer lahko pretok energije spremenimo v sočutje, radost, sprejemanje, ljubezen. To nam omogoča boljše počutje in predvsem zdravje našega srca.« 


Da ne bo prepozno

Za zdravje mora poskrbeti vsak sam oziroma v sodelovanju z zdravnikom, ki po potrebi predpiše zdravljenje. Debelost, kajenje, visok krvni tlak in krvni sladkor, preveč alkohola, premalo ali celo nič telesne aktivnosti so dokazano škodljivi spremljevalci sodobnega človeka. A bolezni telesa in duha ne odganjamo samo z dovolj gibanja, zdravim prehranjevanjem, opustitvijo slabih navad, poskrbeti moramo tudi za dovolj počitka in spanja, nam na srce polaga Ana Kersnik Žvab. »Prav tako je treba posvetiti posebno pozornost dihanju, sproščanju in energetskim centrom ali čakram, da se lepo poveže energija v telesu.«



 

Deli s prijatelji