DUŠEVNE STISKE

Trenutek lahko spremeni življenje

Objavljeno 12. september 2017 15.00 | Posodobljeno 12. september 2017 15.00 | Piše: Urša Splichal
Duševne stiske so lahko tako močne, da človeka pahnejo na rob in razmišlja o samomoru. Poskusi so pogostejši kot samomori, oboji pa (ne)posredno prizadenejo tudi druge. Zmotno je prepričanje, da samomora ni mogoče preprečiti.
Vzemite si čas in poslušajte. Foto: Guliver/Thinkstock

Več kot 800.000 ljudi v svetu vsako leto umre zaradi samomora (ali drugače: en človek vsakih 40 sekund), približno 25-krat toliko si jih življenje poskuša vzeti. Deseti september je svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom Vzemi si trenutek, reši življenje. Če opazimo človeka, najsi bo družinski član ali popoln tujec, ki je videti v stiski, se ustavimo in vprašajmo, kako mu gre, ga opogumimo, da pove svojo zgodbo – na svoj način in v času, ki se jim zdi primeren. Nežne, spodbudne besede in poslušanje brez obsojanja lahko spremenijo življenje.

Duševno zdravje je pomembno, duševne težave in bolezni lahko prizadenejo vsakega, z njimi se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije sreča vsak četrti človek. A so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane, to pa vpliva na iskanje pomoči in podpore pa tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni za pomoč nekomu, ki je v stiski, saj ne vedo, kako pristopiti in kako ukrepati.

371 ljudi, 294 moških in 77 žensk, si je lani v Sloveniji vzelo življenje.

Prepoznajmo stisko

Tako kot se učimo veščine prve pomoči, bi morali pridobivati tudi znanje s področja psihološke prve pomoči, se strinjajo strokovnjaki. Tako bi se naučili, kako prepoznati, pristopiti k posamezniku v duševni stiski in mu pomagati, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanje iz prve pomoči lahko tudi znanje psihološke prve pomoči reši življenje.

Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 371 ljudi, 294 moških in 77 žensk – najmanj v zadnjih desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Leta 2015 je samomor naredilo 425 ljudi, leto poprej 388, leta 2006 562. »Dejstvo, da je v zadnjih letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je spodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora,« pravi doc. dr. Saška Roškar z NIJZ. Samomor v Sloveniji je še vedno velik problem, Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. »Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti precej manj samomorov,« pravi. Višji količnik je opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah nižja.

Besede preživelih

Slovenski center za raziskovanje samomora v prihodnjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Doc. dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča (UP IAM), predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, pojasnjuje razloge za ta projekt: »V zadnjem letu smo o tej temi veliko govorili. Spomnimo se samo nesrečnega naslova letošnjih maturantov o samomoru kot izhodu iz sistema, serije Trinajst razlogov, ki nazorno opisuje stisko samomorilne mladostnice, in spletnih iger, ki so spodbujale samodestruktivno vedenje. Zato smo na podlagi mednarodne študije, pri kateri smo v Sloveniji sodelovali pred leti, pripravili sklop intervencij za zajezitev tega problema, ki smo jih poimenovali A (se) štekaš?!? http://zivziv.si/projekti/#stekas).«
Kako pomembne so besede in dejanja drugih, učijo tisti, ki so preživeli poskus samomora. Govorijo, kako so postopoma prišli do točke, ko niso več videli drugih alternativ, kot da si vzamejo življenje, opisujejo zavedanje, da si niso želeli zares umreti, temveč so si želeli, da bi kdo ukrepal in jih ustavil, pravijo pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora: »Pogosto so aktivno iskali nekoga, ki bi začutil njihovo stisko in jih povprašal, kako so. Nekateri pripovedujejo, da so sami s sabo sklenili dogovor, da bodo razkrili razsežnost svoje stiske in sprejeli pomoč, če jih bo kdo vprašal, kako so. Na žalost prepogosto nikogar ni oziroma nihče ne vpraša.«
Mnogi, ki so si nekoč poskušali vzeti življenje, a so stisko premagali na različne načine, danes delujejo na področju zagovorništva preprečevanja samomorilnega vedenja. Vsi pa se strinjajo: če bi si kdo v njihovi okolici vzel trenutek, bi to lahko prekinilo samomorilni proces.


Prekolesarimo svet

Že četrto leto zapored je v sklopu svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Tudi letos udeleženci akcije z vsega sveta sledijo izzivu, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 km, kolikor znaša obseg Zemlje: kilometri simbolizirajo povezanost sveta, saj v akciji sodelujejo udeleženci z vseh celin in številnih držav, tudi Slovenije. Pri nas aktivnost organizirajo NIJZ, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Slovenski center za raziskovanje samomora UP IAM in Slovensko združenje za kvaliteto življenja OZARA.




Psihološka prva pomoč

To je pomoč človeku z duševno težavo ali stisko, razvijajočo se duševno boleznijo, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši. Nanaša se na prepoznavo, razumevanje in pomoč osebi, ki je v duševni stiski. Metodo so leta 2000 razvili v Avstraliji in od takrat so standardiziran program prevzeli in vpeljali že v 23 državah.




 

 

Deli s prijatelji