ZA ZDRAVJE

Slabokrvnost se kaže tudi kot utrujenost

Objavljeno 29. marec 2015 12.00 | Posodobljeno 29. marec 2015 12.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Sami lahko veliko storimo z zdravim načinom življenja, pomembna je prehrana.

Doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. internistka in spec. hematologinja s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Foto: Mavric Pivk

Slabokrvnost ali anemija je precej pogosta med otroki v razvojni dobi in ženskami v rodnem obdobju. Redko je samostojna, največkrat spremlja druge bolezni, ki se kažejo zelo različno. Njeni znaki in simptomi so odvisni glede na to, kako huda je bolezen in kako hitro je nastala, najpomembnejši znak je bledica kože in sluznic. Sami lahko veliko storimo z zdravim načinom življenja, pomembna je prehrana.

Slabokrvnost ali anemija je lahko prirojena, pogosteje pa je pridobljena in največkrat spremlja druge bolezni. Največ, kar lahko sami naredimo proti temu, je, da negujemo zdrav življenjski slog, ki nas varuje pred pojavom sodobnih bolezni in tudi pred slabokrvnostjo, ki jih spremlja, pravi doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., specialistka internistka in specialistka hematologinja s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. »Vsako vnetno dogajanje v telesu namreč vodi v oslabitev imunskega sistema in večjo možnost razvoja bolezni. Ker so resna kronična obolenja običajno neozdravljiva, je pomembno, da o tem razmišljamo in uredimo življenjski slog, ko smo še zdravi!«

O slabokrvnosti ali anemiji govorimo, kadar gre za zmanjšano celokupno število rdečih krvnih celic (eritrocitov) v naši krvi. Glavna naloga rdečih krvnih celic je prenos kisika iz pljuč do vsake celice v telesu. Pri tem ima glavno vlogo beljakovina hemoglobin, ki napolnjuje eritrocite. V vsaki molekuli hemoglobina so vezani atomi železa, ki predstavljajo vezalno mesto kisika. Kadar nam torej primanjkuje železa, kostni mozeg ne more ustvariti zadostne količine eritrocitov, in to je tudi eden glavnih vzrokov slabokrvnosti v svetu, pravi sogovornica. »Znaki in simptomi anemije so odvisni od tega, kako huda je anemija in kako hitro je nastala. Kadar nastaja počasi, se telo temu postopno prilagaja in bolnik ne čuti hudih težav. Kadar pa na primer močno krvavimo, anemija nastopi hitro, s tem pa tudi težave.«


Kozarec vina za kri

Pred slabokrvnostjo kot tudi pred pojavom številnih, s starostjo povezanih kroničnih bolezni najbolj varuje mediteranska prehrana, ki je tudi sicer priporočena kot zdrav način življenja. Sem spadajo sadje, zelenjava, ribe, hladno stiskano oljčno olje in tudi rdeče vino v zmerni količini. Rdeče vino vsebuje številne zdravilne polifenole, med katerimi je zelo poudarjen resveratrol kot antioksidant in s protivnetnimi lastnostmi, ki ugodno vplivajo na zdravje, kot lahko preberemo v številnih študijah in člankih v strokovni medicinski zbirki PubMed.
 
 


Najpomembnejši znak anemije je bledica kože in sluznic. Pri hitrem nastanku anemije ali če je huda in preseže vse prilagoditvene mehanizme v telesu, lahko vodi v dodatne težave in okvare različnih organov in tkiv, pravi hematologinja: »S strani srca in ožilja se lahko pojavijo občutek razbijanja srca (palpitacije), težko dihanje (dispnoa), bolečina v prsnem košu (stenokardija) in bolečine v mečih po nekaj metrih hoje (klavdikacija). S strani osrednjega živčevja in mišičja lahko nastopijo glavobol, vrtoglavica, šumenje v ušesih, zaspanost, slaba koncentracija, hitra utrudljivost in splošna šibkost. Slaba prekrvljenost prebavil zaradi prerazporeditve krvnega obtoka se kaže v izgubi apetita, slabosti, napenjanju, zaprtju ali driski. Pri hudi anemiji pa se lahko kažejo tudi motnje menstrualnega ciklusa, amenoreja (izguba menstrualnih krvavitev), menoragija (močna menstrualna krvavitev), izguba libida ali potence.«

Prirojene in pridobljene oblike

Po vzroku nastanka poznamo zelo veliko različnih vrst slabokrvnosti, ki so po resnosti seveda lahko zelo različne. Najpogostejše so pridobljene oblike slabokrvnosti, pravi sogovornica. »Tovarna krvnih celic je rdeči kostni mozeg, ki je v vseh ploščatih kosteh telesa. Lahko torej zboli kostni mozeg in posledično ni zadostne tvorbe rdečih krvnih celic. Takšna je na primer aplastična anemija, ko zaradi okvare matične celice, ki je mati vseh krvnih celic, ne nastajajo vse krvne celice, ali čista aplastična anemija, ko ne nastajajo le rdeče krvne celice. Kadar gre za hudo obliko bolezni, lahko bolniki brez hitrega in učinkovitega zdravljenja hitro umrejo. Bolezen je redka. Slabokrvnost vedno nastane tudi v sklopu malignih bolezni kostnega mozga, kot so levkemije, limfomi, in tudi kot posledica drugih rakavih bolezni, ki pogosto ob napredovanju zasevajo oziroma metastazirajo v kostni mozeg in s tem preprečujejo normalno razrast krvnih celic.«

Rdeče krvne celice lahko iz različnih razlogov razpadajo tudi v krvnem obtoku, potem ko so normalno dozorele v kostnem mozgu in prispele v kri. Tudi v tej skupini poznamo več zelo resnih oblik slabokrvnosti, pravi sogovornica, ki hitro vodijo v smrt, če jih pravočasno ne prepoznamo in zdravimo. »Med njimi so avtoimunska hemolitična anemija, mikroangiopatična hemolitična anemija. Tudi resna krvavitev vodi v hudo anemijo zaradi izgube krvi. Če hitro ne ukrepamo, izgubimo bolnika,« razloži doc. dr. Irena Preložnik Zupan.

Veliko slabokrvnosti je pri otrocih v razvojni dobi in ženskah v rodnem obdobju, ko prehrana pogosto ne zadovolji potrebe organizma po dovolj železa, pravi sogovornica in doda, da gre pri obeh skupinah za večjo potrebo po železu, pri otrocih zaradi pospešenega razvoja in rasti, pri mladih ženskah zaradi menstrualnih krvavitev in s tem povečane izgube železa. »Slaba prehrana pogosto ne zadovolji potrebe organizma, zato se pojavi slabokrvnost, ki povzroči povečano utrujenost, zaspanost in manjšo storilnost. Ta običajno ni življenje ogrožajoča, vendar je lahko posledično zelo okrnjena kakovost življenja, zato je smiselno čim zgodnejše ukrepanje,« svetuje.

Zdravljenje je individualno

Ker je slabokrvnost največkrat posledica drugih bolezni, je osnovno pravilo pri njenem zdravljenju, da najprej zdravijo osnovno bolezen in temu dodajo še zdravljenje anemije. Za vsakega bolnika je zdravljenje individualno, saj je tudi skupek dejavnikov, ki lahko pripeljejo do slabokrvnosti, pri vsakem bolniku drugačen. Številne bolezni sodobnega časa, kot so rak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, avtoimunske bolezni ob napredovanju povzročijo tudi slabokrvnost, ki poslabša potek osnovne bolezni. Pri kronični bolezni sprožijo nastanek anemije različni vzroki. Osnova je stanje kroničnega vnetja v telesu, sproščanje številnih vnetnih dejavnikov, ki motijo presnovo železa, delovanje kostnega mozga, življenjska doba eritrocitov se skrajša, moteno je lahko nastajanje eritropoetina, hormona, ki nadzira nastanek eritrocitov. K slabokrvnosti lahko prispevajo tudi številna zdravila, ki so nujna za zdravljenje osnovne bolezni.

 

 

Deli s prijatelji