Endometrioza je hormonsko odvisna bolezen in resno kronično vnetno stanje, ki pogosto zahteva zdravljenje. Je eno od skrivnostnejših obolenj, saj še ne poznamo pravega vzroka za njen nastanek, pravi specialistka ginekologije in porodništva ter terapevtka medicinske hipnoze Tadeja Štrumbelj, dr. med., iz Zdravstvenega zavoda Štrumbelj v Ljubljani. »O endometriozi govorimo, kadar se tkivo, podobno sluznici maternične votline, pojavi zunaj nje. Skupke takega tkiva imenujemo endometriotična žarišča. Obstajajo tri oblike. Pri peritonealni obliki se endometriotična žarišča pojavljajo na površini potrebušnice. Endometrioza jajčnika se pokaže s cistami jajčnika, ki so napolnjene z gosto rjavo vsebino, staro krvjo. Njihova vsebina je podobna čokoladi, zato endometriotične ciste imenujemo tudi čokoladne. Pri globoki infiltrativni endometriozi pa se čvrsti vozliči endometrioze vraščajo globoko pod potrebušnico. Lahko jih najdemo v vezeh maternice, črevesju, mehurju, sečevodu in nožnici. To obolenje je zelo pogosto povezano s kronično medenično bolečino.«
Kaj lahko naredimo ženske Endometrioze ne moremo preprečiti, lahko pa jo pravočasno odkrijemo, zdravimo, zmanjšamo težave, ki jih povzroča, ter izboljšamo kakovost življenja, pravi sogovornica: »Ne sprejmimo bolečine kot normalne, privoščimo si dovolj počitka, razbremenimo se negativnega stresa z metodami sproščanja, poskrbimo za redno telesno vadbo in uravnoteženo zdravo prehrano.« |
Ne moremo je preprečiti
Prizadene približno 10 odstotkov žensk, najdemo jo pri 70 odstotkih tistih s kroničnimi bolečinami v medenici. Ženske zbolevajo v reproduktivnem obdobju, to je v času med menarho prvo menstruacijo – in menopavzo zadnjo menstruacijo. Nobena ni premlada za endometriozo in vedno pogosteje jo najdemo tudi pri mladostnicah. Žal težave pogosto ostanejo podcenjene in neprepoznane tako pri bolnicah kot pri zdravstvenih delavcih, zato je lahko čas od začetka pojavljanja tegob do postavitve diagnoze dolg. To je ena tistih bolezni, ki jih ne moremo preprečiti, lahko pa jih pravočasno odkrijemo in zdravimo ter s tem zmanjšamo težave, ki jih povzročajo, pravi sogovornica.
»Ženske moramo biti pozorne na bolečine v mali medenici, vezane na menstruacijski cikel, ki se pojavljajo pred menstruacijo, med njo in po njej ali ob ovulaciji, bolečine v črevesju ali ob uriniranju med menstruacijo, bolečine med spolnimi odnosi ali po njih, bolečine v križu, močne in neredne menstruacije ter napihnjenost.« Prav tako je pomembno, da vsako bolečino v mali medenici, tudi tisto med mestruacijo, ki se zdi, da je zlasti pri mladih dekletih kar normalna, tudi če je tako huda, da onemogoča redne dnevne dejavnosti, kot je odhod v šolo ali službo, jemljemo resno in se o njej posvetujemo z izbranim ginekologom.
Ker zanesljive neinvazivne diagnostične metode za potrditev tega obolenja ni, je še kako pomembno, da ženska o težavah odkrito spregovori s svojim ginekologom. Natančen pogovor s pacientko je izjemnega pomena za pravilno in pravočasno postavitev diagnoze, saj na endometriozo posumimo ob preglavicah, o katerih nam pacientka pripoveduje, pravi sogovornica. »Ob skrbnem ginekološkem pregledu lahko včasih zatipamo boleče vozličke endometrioze in povečane jajčnike zaradi endometriotičnih cist. Te vidimo tudi ob ultrazvočni preiskavi. Pacientke z endometriozo imajo lahko povišan tumorski marker Ca-125. Kadar obstaja sum, da globoka infiltrativna endometrioza poleg rodil prizadene tudi črevo, mehur in sečevod, je treba z dodatnimi diagnostičnimi postopki potrditi ali izključiti morebitno prizadetost teh organov.« Tako lahko šele z manjšo operacijo, laparoskopijo, pri kateri s kamero pogledajo v trebušno votlino, bolezen zares potrdijo in v večini primerov hkrati tudi zdravijo.
Endometrioza in zanositev Ženskam z endometriozo, ki imajo težave z zanositvijo, pomagajo z laparoskopsko operacijo, pri kateri poskušajo odstraniti vse endometriotično tkivo. Po takem posegu spontano zanosi od 50 do 60 odstotkov pacientk. Tistim, ki v 6 do 12 mesecih po operaciji niso noseče, svetujejo zunajtelesno oploditev. Endometrioza se lahko ponovi tudi po operativnem zdravljenju oziroma vztraja tudi po njem, še posebno če ob operaciji niso bila odstranjena vsa žarišča. |
Zdravljenje
Zdravljenja, ki bi popolnoma pozdravilo to bolezen, ni, čeprav jo poskušajo zdraviti, odkar jo poznajo. Dolgo je veljalo, da se lahko zdravi s hormoni, ker ti stanjšajo maternično sluznico. Danes pa vemo, da hormonsko zdravljenje nima dolgoročnejših učinkov. Ko prenehamo jemati zdravila, se simptomi navadno vrnejo, razloži Tadeja Štrumbelj. Pri zdravljenju je najpomembnejše, da izberemo način, ki je najustreznejši za posamezno žensko, dodaja. »Pri načrtovanju zdravljenja je ključnega pomena poiskati pravo rešitev za vsako posameznico glede na njene težave, želje, pričakovanja, morebitno načrtovanje nosečnosti. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje, ki je zlasti pri globoki infiltrativni endometriozi lahko zelo kompleksno in zahtevno. Svetuje se, da poseg opravi izurjen specialist v centru za zdravljenje endometrioze.« Pogosto se za zmanjševanje težav, ki jih povzroča omenjena bolezen, in preprečitev njene ponovitve uporabljajo kombinirane kontracepcijske tablete in progesteronski preparati, saj imajo malo neželenih učinkov in dokaj malo kontraindikacij. »Začasno jo lahko zavremo tudi z jemanjem GnRH analogov, ki kot sopojav povzročajo težave, značilne za menopavzo, zaradi zmanjševanja mineralne gostote kosti pa jih lahko jemljemo največ pet mesecev,« načine, na katere se lahko zdravijo pacientke, opiše specialistka ginekologije Tadeja Štrumbelj, dr. med.
