Zaradi zamika so nekdaj domnevali, da ženske sploh ne zbolevajo in umirajo zaradi njih, kar je huda napaka. O tem, kakšen davek terjajo srčno-žilne bolezni, kako upočasniti njihovo napredovanje in preprečiti morebitne zaplete, s prim. Matijo Cevcem, dr. med., predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
V povprečju živimo Slovenke in Slovenci 80 let, kar je primerljivo z drugimi Evropejci, vendar (spet povprečno) za nas deset let skrbijo kardiologi. Srčno-žilnih obolenj ne bi smeli jemati zlahka, mar ne?
Res je. Opažamo, da ljudje podcenjujejo nevarnosti, zlasti težave in trpljenje, ki ga povzročajo bolezni srca. Tako je percepcija ljudi, kar zadeva raka, bistveno hujša od bolezni srca in ožilja. Verjetno zato, ker ne vedo, da denimo srčno popuščanje povzroča enake, če ne hujše težave kot najpogostejša rakava obolenja. Prognoza ob razvitem srčnem popuščanju je izjemno slaba, zato je pomembno, da ga pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo. Pri dokaj velikem deležu bolnikov pa bolezen kljub zdravljenju napreduje in doseže stopnjo, ko tudi intenzivno zdravljenje ni več učinkovito. Bolniki zelo trpijo zaradi dušenja in otekanja.
Umrljivost za boleznimi, ki prizadenejo srce in ožilje, pada, srčno popuščanje pa ostaja bolezen srca, katere pogostost raste. Je to kaj povezano z dejstvom, da ima pritlehne simptome?
Številne bolezni, kot so denimo ishemična bolezen srca, bolezni zaklopk, nezdravljen visok krvni tlak, sladkorna ali nekatere infekcijske bolezni, lahko vplivajo na srčno mišico tako, da začne pešati. Kadar srce pri utripu potisne v krvni obtok le npr. trideset odstotkov običajne količine krvi, se to pozna in pojavi se eden od značilnih znakov srčnega popuščanja. To je zmanjšana telesna zmogljivost ali pa težka sapa. Ne zgolj med naporom. Ljudje ponoči odpirajo okna, ker jih duši in mislijo, da jim bo odleglo, vendar seveda to ne pomaga kaj dosti. Pri srčnem popuščanju bolnike dostikrat zbudi dušenje in jim nekoliko odleže, če se usedejo, zato na koncu spijo sede, saj jih začne dušiti, čim ležejo.
Bolečina v prsnem košu med naporom je pogost simptom, ki opozarja na težave s srcem. Ugotavljate več srčnih infarktov v mlajši starostni skupini?
Ne, več infarktov med mlajšimi ne opažamo. Pravzaprav nam je v Sloveniji z zelo učinkovitim preventivnim programom uspelo v zadnjih 30 letih zmanjšati umrljivost zaradi ishemične bolezni srca kar za okoli 50 odstotkov. Slovenija spada med redke države, kjer je med moškimi umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni manjša kot zaradi rakavih obolenj – pri ženskah smo žal manj učinkoviti in pri njih še vedno povzročijo okoli 45 odstotkov vseh smrti.
Obstaja pa skupina bolnikov s t. i. družinsko hiperholesterolemijo, med katerimi je zgodnja srčno-žilna bolezen, ko moški doživijo srčno-žilni dogodek pred 55., ženske pa pred 65. letom starosti, dejansko bistveno pogostejša. Gre za dedno bolezen, ki povzroča zvišano raven holesterola v krvi, kar bistveno pospeši kopičenje holesterola v žilni steni, tj. aterosklerozo. Poznamo že prek 1300 mutacij, ki povzročajo različno stopnjo zvišanja ravni holesterola v krvi. K sreči vse niso tako hude, da bi povzročile izrazita in neobvladljiva zvišanja ravni holesterola, in jih zato z zdravili lahko zelo dobro uravnamo. Pri manjši skupini z zelo izraženo motnjo pa lahko pride do tako pospešene ateroskleroze, da imajo srčni napad že 16-letni mladostniki, pri homozigotni hiperholesterolemiji celo otroci. K sreči je ta oblika izredno redka.
Je zdravljenje z matičnimi celicami najnaprednejša oblika zdravljenja srca? Omogoča izboljšanje delovanja srca pri bolnikih po srčnem infarktu, srčnem popuščanju?
Res je in ponosen sem, da je slovenska skupina, ki jo vodi prof. Bojan Vrtovec, med vodilnimi v svetu pri uporabi tega zdravljenja napredovale srčne bolezni. Tudi število bolnikov, ki so jih v Sloveniji zdravili s to napredno metodo, je med najvišjimi v svetu. Rezultati so obetajoči, a bo kljub temu treba še kar nekaj raziskav, preden bo postala »rutinska«.
Kakšna je rehabilitacija po posegih na srcu in kakšno kakovost življenja lahko dosežejo ljudje?
Rehabilitacija po posegih na srcu ali pri srčnem popuščanju ali po srčnem infarktu je na žalost bistveno premalo upoštevana in uporabljana metoda zdravljenja. Z njo lahko izredno izboljšamo kakovost življenja bolnikom s srčnimi boleznimi. To so dokazali v raziskavah pa tudi številni bolniki povedo. Zanimivo je, da lahko izboljšamo življenje tudi pri tistih, ki imajo zelo napredovalo srčno popuščanje in jim npr. srce iztisne ob posameznem utripu le še kakih 20 odstotkov običajne količine krvi. Vsak dan boljše kakovosti življenja pa je pomemben. Pomembno je tudi, da je tako zdravljenje zelo poceni. Seveda je treba upoštevati določene omejitve. Kakovost življenja pa je že zelo odvisna od stopnje okvare pri posameznem srčno-žilnem dogodku. Če npr. ob srčnem infarktu zamašeno koronarno žilo odpremo zelo hitro po dogodku (zamašitvi), lahko pričakujemo, da ne bo dolgotrajnejših posledic. Tudi na tem področju smo v Sloveniji med vodilnimi, saj je pri nas vzpostavljen sistem hitrega dostopa do »primarne PCI«, metode, ko bolnikom z akutnim srčnim infarktom s posebnim katetrom razprejo zamašeno koronarno arterijo takoj po prihodu v bolnišnico. Tudi zdravljenje srčno-žilnih bolnikov pri nas je na svetovni ravni in taki so tudi rezultati.
Kako kot strokovnjak premišljate o srcu in čustvih, ki tudi lahko »zlomijo« srce?
Obstaja entiteta, ki se imenuje Broken-heart sindrom, torej sindrom strtega srca. Značilnejši je za ženske, saj je kar 90 odstotkov vseh bolnikov s tem sindromom ženskega spola. Gre za to, da imajo taki bolniki pri hudem stresu zelo podobne simptome, kot bi doživeli srčni infarkt. Ocenjujejo, da je pri ženskah pet odstotkov srčnih napadov posledica te entitete. Vsakodnevni stres gotovo vpliva na bolezni srca. Samo pomislimo, razburjenemu človeku narasteta krvni tlak, srčni utrip. Stresne okoliščine lahko iztirijo raven krvnega sladkorja. Ob takih dogodkih se sproščajo nekateri hormoni, kar vpliva tudi na srce.
