»Nisem kakšen čarodej, ki vam bo pred očmi mahal z zlato verižico ali ki bi le tlesknil s prsti, vi pa bi vstali s stola, začeli smešno hoditi po prostoru in se oglašati kot kokoš,« že na začetku pogovora odločno pove terapevt Boris Slivnik iz Hipno centra Grilc. »Takšne stvari lahko vidite v filmih ali na spletu. V resnici gre za odrsko hipnozo, ki pa s hipnoterapijo nima prav veliko skupnega.«
Terapija stane 50 evrov
»A prav zgoraj omenjenega se ljudje, ki so slabo poučeni o hipnozi, najbolj bojijo. Torej, da jih bom spravil v stanje, v katerem bom lahko vplival nanje in jih silil početi neumne stvari. To je zgrešeno,« trdi. »Pri nas hipnozo uporabljamo le v terapevtske namene, in ne zato, da bi zabavali občinstvo. Zato je tudi postopek, kako človeka spraviti v trans, drugačen.«
Kako točno to naredi, sogovornik ne razkrije, pove pa: »Vse skupaj je bolj kot pogovor, meditacija. Hipnoza v večini primerov nastopi v dveh do petih minutah. Za hitrejšo pot se odločim le, ko vidim, da se stranka ne more dovolj sprostiti, da je potreben agresivnejši prijem. Hipnoza je dovoljeno stanje. Če si torej kdo ne želi, da ga spravim v trans, ga ne bom. Ljudje mislijo, da se v hipnozi človek ničesar ne zaveda. A to ni res. Zato jo lahko v vsakem trenutku prekinete, če želite.«
Primer iz prakse: »Mlajši ženski sem v precej globoki hipnozi sugeriral, da bo za nekaj trenutkov pozabila številko 6. (Tu gre za zelo enostaven test, ki ga običajno uporabljamo, da ugotovimo globino hipnoze.) Potem je štela do 10, ampak se je številke 6 brez težav spomnila, nakar sem hipnozo poglobil in ji še enkrat malenkost močneje sugeriral, da bo za nekaj dolgih trenutkov pozabila številko 6. Ona pa je ni hotela pozabiti in je zato celo prekinila hipnozo. V danem trenutku sem spoznal napako in jo vprašal, katero službo opravlja. Bila je glavna računovodkinja v nekem podjetju. Nauk zgodbe: oseba, katere življenjsko delo so številke, ne bo dovolila, da pozabi osnovno številko.«
Zmotno je tudi mišljenje, da med hipnozo spimo. »Človek sliši vse, kar se dogaja okoli njega, a je tako osredotočen na stvar, o kateri teče pogovor, da ga to ne zmoti. Stanje je podobno kot recimo pri gledanju filma ali branju dobre knjige. Ko toliko pademo v neko zgodbo, da nas tisti trenutek ne zanima popolnoma nič drugega,« razloži Slivnik.
Njegova terapija traja dve uri. »Običajno je krajša, a si za vsako stranko želim vzeti toliko časa, saj se mi zdi prav, da se ima oseba čas sprostiti in da mi, ko se enkrat odpre, pove vse, kar ji leži na duši, tudi ko ni več pod hipnozo. Ta traja največ eno šolsko uro, torej 45 minut.« Cena terapije je 50 evrov.
Za depresijo do osem terapij
Slivnik s hipnozo zdravi najrazličnejše težave. »Moški pretežno pridejo k meni, ker se želijo odvaditi cigaret in alkohola, veliko je žensk, ki imajo težave s čezmerno težo, a jim nikakor ne uspe shujšati. Že takoj na začetku jim povem, da čudežna tabletka ne obstaja. In da je tisti, ki se je trdno odločil, da prekine z nezdravimi navadami, polovico dela že opravil,« prizna.
»Kar se v resnici zgodi med hipnoterapijo, je le to, da poskušam v glavo vprogramirati motivacijo za drugačen, bolj zdrav življenjski slog, ki se ga stranke držijo, ko niso pod hipnozo. Navadno sta dovolj že dve terapiji, včasih tudi samo ena.« In to res deluje? »Vsekakor,« zatrdi Slivnik. »Za tiste, ki so k meni prišli po lastni volji – torej ne zato, ker bi jih na terapijo poslal kdo drug, recimo partner –, lahko rečem, da je uspešnost stoodstotna.«
S hipnozo zdravi številne nevšečnosti, kot so denimo astma, plešavost, stiskanje zob med spanjem, grizenje nohtov, nespečnost, jecljanje... »No, v zadnjem obdobju k meni v glavnem prihajajo ljudje, ki se spopadajo z depresijo. Takih, ki se borijo s to boleznijo, je iz leta v leto več.«
Zdravljenje depresije s hipnozo je dolgotrajnejše. »Navadno je potrebnih od šest do osem terapij. Na začetku moramo sploh odkriti vzrok bolezni, zakaj se neki vzorec v življenju stranke ponavlja, kaj je razlog za slabo počutje.« Je zadeva torej precej podobna običajni psihoterapiji? »Na neki način res. A s pomočjo hipnoze se stranka spomni stvari iz preteklosti, ki jih je zavest že pozabila, a so te še vedno močno usidrane v podzavesti. Človek tisto, kar najbolj zaznamuje njegovo osebnost, doživi do sedmega leta. Od tam je vse le še posledica nečesa. Mnogi tako šele pri hipnoterapiji ugotovijo, zakaj jih je tako strah nekaterih stvari.«
| Od maserja do hipnoterapevta Boris Slivnik se je o hipnozi začel izobraževati že zelo zgodaj. »Star sem 60 let, a lahko rečem, da imam skoraj 50 let izkušenj,« malo za šalo, malo zares pove sogovornik. »Že v najstniških letih sem prebiral knjige na to temo, pred štirimi desetletji pa sem se začel ukvarjati z jogo in meditacijo, torej še v času, ko to sploh ni bilo tako priljubljeno kot danes.« Najprej se je izučil za maserja, a mistični svet podzavesti ga je vedno bolj privlačil. »Življenje me je tako pripeljalo do Božidarja Grilca, pri katerem sem pred desetimi leti opravil licenco za hipnoterapevta. Grilc, po katerem se imenuje naš center, ima edini v Sloveniji certifikat za učenje tovrstne terapije, pridobil ga je na priznani ameriški šoli hipnoterapije, in je tudi član ameriške zveze hipnoterapevtov (National Board of Hypnosis).« |
