NA ZDRAVJE

Piki žuželk so lahko nevarni

Objavljeno 10. julij 2016 17.00 | Posodobljeno 10. julij 2016 17.00 | Piše: Ema Bubanj

V naravo pojdimo pripravljeni. Čeprav so piki žuželk praviloma nenevarni, ugrizi živali pa načeloma redki. Vendar nesreča nikoli ne počiva, zato se velja podučiti o ustreznem in pravočasnem ukrepanju, ki lahko ublaži tegobe in morda celo reši življenje!

Po ugrizu kače, v Evropi je najbolj strupen modras, je nujno čim prej poiskati pomoč, prizadeti mora mirovati. Foto: Griša Planinc

Piki komarjev in drugih žuželk so običajno blagi in nenevarni, včasih pa lahko povzročijo tudi ogrožajoče alergijske reakcije. Tudi ugrizi nekaterih živali nam lahko pošteno zagrenijo prihajajoče poletje in oddih, zato si v naslednjih vrsticah preberite, kako ukrepati ob morebitnih nevšečnostih, in si zagotovite mirno gibanje v naravi.

Piki komarjev, čebel ali os in sršenov največkrat ne povzročajo zapletov. Pogosto izkusimo srbečico, pekočino, rahlo zatekanje na predelu pika in morebitno bolečino, tegobe, ki jih praviloma blažimo z mrzlimi obkladki, običajno minejo v 24 urah – vendar pozor, kdor je alergičen na strup, predvsem ose, sršena ali čebele, lahko izkusi močan odziv telesa in brez ustrezne pomoči tudi umre! Alergijska reakcija se pokaže s trebušnimi krči, slabostjo in bruhanjem, zatekanjem obraza, ustnic ali grla, izpuščaji in težavami z dihanjem. V tem primeru je treba nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč, sicer pa imajo ljudje s takšnimi težavami običajno ob sebi injekcijo epinefrina, ki jim spodbudi delovanje srca, olajša dihanje in zmanjša zatekanje.

Strupa ne izsesavajte z usti

Črna vdova je najbolj strupen pajek v Evropi, živi pa največkrat v gozdu, kleteh in na travnikih. Je zelo nevaren pajek, ki pa napade le, če je ogrožen. Pik črne vdove je neboleč in neopazen, čuti se podobno kot pik mravlje. Na mestu ugriza se lahko pojavi rdečica, pozneje ta predel omrtvi. Močne bolečine v limfnih vozlih po piku se pojavljajo v valovih in se širijo od mesta ugriza, lahko po vsem telesu. Prizadeti čuti hude krče v mišicah, težje hodi, v trebuhu pa se pojavi napetost, loti se ga nemir. Lahko se pojavijo slinjenje, slabost, bruhanje, glavobol in znojenje. Okončine so paralizirane in bolnik težko diha. Bolečine po nekaj urah popustijo, vendar se še vračajo v intervalih. Pri občutljivejših se lahko pojavijo še zatekanje vek, zategnjena čeljust, nespečnost in oteženo dihanje. Po približno enem dnevu bolečine ponehajo in bolnik začne čutiti skelenje v stopalih. Pik, če takoj obiščete zdravnika, ni smrten, razen pri občutljivih in srčnih bolnikih. Črna vdova je zelo strupena, na srečo pa ob ugrizu spusti samo majhno količino strupa nevrotoksina, ki deluje na centralni in periferni živčni sistem, po moči pa je primerljiv s strupom najbolj strupene evropske kače, modrasa. Učinki strupa začnejo delovati pol ure do dve uri po ugrizu. Rano je priporočljivo najprej temeljito sprati z mrzlo vodo in milom ter jo ohladiti z ledom. Zdravilo proti piku je serum, bolniku pa najprej pomagajo s kalcijem, ki predvsem ublaži bolečine, zdravljenje navadno traja pet do šest dni. Če boste letovali v šotoru ali boste veliko na prostem, ne pozabite dobro zapreti šotora in uporabiti razpršila proti insekticidom, najboljša zaščita pa so še vedno dolga oblačila. Ko postavljate šotor, umaknite vse grmičevje, smeti in pazljivo odstranite tudi vse pajčevine!

Ne glede na vrsto kače, ki nas je ugriznila, pri nas sta nevarna modras ali gad, ukrepamo enako. Čim prej moramo odstraniti vse, kar bi ob otekanju uda lahko oviralo krvni obtok, denimo tesna oblačila in nakit, in obvestiti reševalno službo ali pa prizadetega čim prej prepeljati do najbližjega zdravstvenega doma – nikakor ne sme hoditi, če ni druge možnosti, ga previdno prenesemo! Vsekakor mora mirovati, sicer se strup hitreje prenaša po telesu. Nikoli ne zarezujemo, izrezujemo, izsesavamo z usti; ne uporabljamo mazil ali prevezujemo uda med mestom ugriza in srcem z namenom zmanjšanja dotoka strupa, s takšnimi posegi lahko namreč storimo dodatno škodo! Laiki lahko uporabljajo le sredstva s paracetamolom, če prizadeti ne bruha in ne čuti izrazite slabosti, lahko tudi spije malo tekočine, vendar ne pravega čaja, alkohola in kave.

Najnevarnejši komarji

Strah ima velike oči in največkrat trepetamo pred tistimi živalmi, ki v nas vzbujajo gnus in odpor predvsem zaradi videza – toda takšne praviloma napadejo le, če so ogrožene, zato je bojazen večinoma neupravičena. Povsem drugače pa je pri komarjih, najmanjših in na videz najbolj nedolžnih, ki pa se statistično uvrščajo med najsmrtonosnejša bitja na svetu. Kjer koli smo, je pred njimi nujna zaščita z repelenti, dolgimi oblačili in ustreznim ravnanjem – pred potovanjem v tujino se pozanimamo o razširjenosti tveganih obolenj, ki jih prenašajo komarji, in se temu ustrezno zaščitimo pri območni enoti NIJZ, ogroženim skupinam, denimo nosečnicam, in imunsko oslabljenim, pa so določene destinacije odsvetovane.

Nad klopa 
s pinceto

Škorpijoni v našem delu Evrope praviloma niso zelo nevarni, je pa njihov pik zelo boleč in pogosto zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Nekateri njegov pik primerjajo z osjim ali sršenjim, pik vrste, ki živi v Italiji, pa naj bi bil precej bolj boleč. Škorpijoni se na prostem zadržujejo predvsem ponoči, ko iščejo hrano, podnevi pa se skrivajo v temnih odprtinah, pod skalami pa tudi pod posteljo in v čevljih ipd. Pičijo le v samoobrambi, njihov pik pa lahko povzroči oteklino, pekočo bolečino, mišično šibkost in slabost, motnje dihanja pa nakažejo, da je prizadeti doživel alergijsko reakcijo, takrat potrebuje nujno medicinsko pomoč. Pomoč takoj poiščemo tudi, če je škorpijon pičil otroka ali pa starejšega človeka. Prizadeti predel je treba umiti z vodo in nanj položiti led ter ga mazati z antihistaminskim-kortikosteroidnim mazilom, zdravnik pa po potrebi predpiše še protistrup. Ne pozabimo na klope: če niso okuženi s klopnim meningoencefalitisom, proti kateremu se lahko zavarujemo s cepivom, ali lajmsko boreliozo, običajno ne povzročijo večjih nevšečnosti, razen srbenja ali otekline. Klopa odstranimo s pinceto. Primemo ga čim bliže koži in ga nato s krožnim gibom previdno izvlečemo. Odstraniti ga moramo takoj, ko ga opazimo, saj je tako verjetnost, da nas bo okužil, manjša. Klopa ne smemo mazati z vazelinom, oljem ali s kako drugo maščobo, saj se začne dušiti in utegne izločiti še več sline in morebitnih virusov! Mesto pika razkužimo z alkoholom, tudi po odstranitvi je treba opazovati, ali se na koži pojavi izpuščaj, ki je lahko znak katere od bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Za konec skočimo še v morje: ožige meduz, ki povzročijo samo bolečino in pordelost kože, lahko ublažimo s hladnimi obkladki ali pa z losjonom iz kalamina. Pri piku morske živali, ki povzroči krvavenje ali težave z dihanjem, pa je treba nujno poiskati medicinsko pomoč!

Deli s prijatelji