ZVONČKI

Navadni zvonček je zdravilen in strupen

Objavljeno 03. marec 2016 11.20 | Posodobljeno 03. marec 2016 11.21 | Piše: Primož Hieng
Ključne besede: zvončki

Zvončki, ti belocvetni znanilci pomladi, so pravi mali zaklad Slovenije.

Mag. Blanka Ravnjak, biologinja raziskovalka ljubljanskega botaničnega vrta. Foto: Primož Hieng

Narava se prebuja in prav navadni mali zvončki so tisti, ki prvi še izpod snega pokukajo na plan. Vsi jih prav željno pričakujemo in se jih zelo razveselimo, malo manj pa vemo o njihovih posebnostih in skrivnostih. Skoraj vso Slovenijo pobelijo s svojimi nežnimi cvetovi in tudi glavno mesto Ljubljana se ponaša z njimi. Zelo veliko jih je tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer so konec tedna pripravili festival zvončkov in posvet o tej nenavadni rastlini.

Že v petek dopoldne so klekljarice začele izdelovati zvončke in v stekleni hiški razstavile sorte slovenskih zvončkov v čipkah. Pripravili pa so še slikarski in literarni natečaj o tem znanilcu pomladi, pohodniki pa so se podali na rastišča v okolici Ljubljane.

Oglaša se že decembra

Mag. Blanka Ravnjak, ki je v botaničnem vrtu biologinja raziskovalka, je povedala, da pri njih proučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici. »Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju nas seveda zanima različna zelena obarvanost na belih cvetnih listih,« pravi Ravnjakova. »Zanima nas, kako se te različne lise in proge pojavljajo na cvetovih. Ko tak primerek najdemo v naravi, ga prinesemo v svojo zbirko. Nato proučujemo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma ob nadaljnjem razmnoževanju. Zanima nas še, ali se te lastnosti prenesejo tudi na njegove klone. Če je odgovor pozitiven, lahko govorimo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujemo tudi vpliv okolja na sam cvet.«

Je zvonček res prvi, ki v zimskih mesecih požene iz zemlje in s tem že naznanja pomlad? Mag. Blanka Ravnjak pravi, da zvončki v dolini reke Dragonje lahko cvetijo že v decembru: »Prvi znanilci pomladi lahko tako zgodaj zacvetijo, ker imajo zalogo hrane v čebulici, zaradi tega pa še ne potrebujejo toliko toplote in močne svetlobe, da bi začeli fotosintezo. Čebulica omogoča, da požene prve liste in da rastlina zacveti. Ker je drevje na robu gozdov še brez listov, je tako še več možnosti za njihovo zgodnje cvetenje, kar spretno izkoristijo. Zvončki so tudi zelo trpežni, saj so navajeni na nižje temperature. Včasih se pustijo tudi nekoliko zamrzniti, vsa ta nihanja pa rastlina zelo dobro prenaša.«

Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa rastejo približno do območja Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti zvončki umetno nasajeni. Še to: zvončki spadajo med zaščitene rastline. Čebulic ne smemo izkopati, poudarjajo biologi, lahko pa si naberemo droben šopek njihovih cvetov.

Med ljubitelji zvončkov je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. Kot je povedala mag. Blanka Ravnjak, je letos zbiratelj za primerek zvončka plačal kar 1390 funtov. »Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta. Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, redke primerke pa si želijo imeti doma na vrtu. Tudi mi prodajamo zvončke, ki smo jih vzgojili v vrtu. Med njimi so tudi posebneži, ki navdušujejo zbiratelje.«

Navdušeni Anglež

Verjetno biologi še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. »Ugotoviti želimo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta, in kako pride tja, kar ga sicer polepša,« pove biologinja. »Zanima nas še, zakaj se v nekaterih primerih cvet obarva zelenkasto. Do zdaj nam je uspelo te uganke rešiti do mere, da smo ugotovili, da taki zvončki rastejo ob rekah, to pa poskušamo z dodatnimi okoljskimi raziskavami še potrditi. Uspelo nam je vzgojiti tudi nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili pa smo tudi že njegove potomce.«

V botaničnem vrtu so na ta zvonček še posebno ponosni. »En sam primerek smo našli v okolici mesta 2004., to pa je zelo lepa rastlina,« pravi dr. Jože Bavcon. »Na večjem delu zunanjih listov ima izredno močne zelene proge, ki se zlivajo skupaj, tudi notranji vzorec je tak, kar ni najbolj običajno. Je tudi izredno močna rastlina, med poznavalci je zanj zelo veliko zanimanja, ker gre za zelo elegantno različico. Že 2008., ko smo ga poimenovali po naši zeleni prestolnici, smo predvideli, da bo s svojimi zelenimi odtenki lepo predstavljal naše glavno mesto. Poseben je tudi zaradi tega, ker se ni tako velikodušno množil kot drugi zvončki, tako da smo prvega prodali šele lani.«

Na festivalu zvončkov je predaval tudi Anglež dr. John M. Grimshaw, soavtor znamenite monografije o zvončkih, za katero pravijo, da je biblija o tej zanimivi cvetlici. »Ta knjiga je nastala pred petnajstimi leti, nato pa se je začela prava obsedenost med tistimi, ki so jim zvončki zdaj zelo pri srcu,« je povedal Grimshaw. »Zelo zanimivo se mi zdi, da sem lahko videl pestrost vaših zvončkov. Predvsem so me navdušile razlike med vašimi in našimi zvončki, ki seveda rastejo zgolj v vrtovih ljubiteljev te cvetlice. Še zlasti sem bil vesel, da sem lahko opazoval zvončke, ki tako bujno rastejo v naravi.«


Vsestransko uporaben

Navadni mali zvonček vsebuje rastlinski alkaloid galantamin, zato bi ga zaradi določenih snovi lahko uporabili za počasnejše napredovanje alzheimerjeve bolezni. Lectin, ki ga izločajo čebulice, bi lahko uporabili pri zdravljenju aidsa, saj zavira razmnoževanje virusa HIV. Zdravilne učinkovine pozitivno delujejo samo v izolirani obliki, to je v končnih pripravkih. To pomeni, da čaj iz navadnega malega zvončka ne bo omilil simptomov alzheimerjeve bolezni, kvečjemu povzročil drisko in bruhanje. Alkaloide navadnega malega zvončka uporabljajo tudi pri zdravljenju travmatičnih možganskih poškodb. Cela rastlina je strupena, največ strupov je v čebulici, manj strupenih snovi pa je v nadzemnih delih. V primeru zaužitja lahko pride do driske, kolik ali bruhanja. Pri tej rastlini se pokaže rek: vsako zdravilo je strup in vsak strup je tudi zdravilo.





Deli s prijatelji