JETRA

Najpogostejši vzrok 
zamaščenosti je debelost

Objavljeno 02. junij 2015 13.40 | Posodobljeno 02. junij 2015 13.42 | Piše: Klavdija Miko

Jetra imajo številne naloge, denimo predelujejo različne snovi, ki nastajajo ali jih vnašamo v telo.

Neškodljive in pretvorjene odtečejo s krvjo po telesu, škodljive snovi pa z žolčem v tanko črevo, kjer se izločijo iz njega. Če so jetra iz različnih razlogov preobremenjena, svoje funkcije ne morejo brezhibno opravljati. Bolezni jeter so v glavnem sistemske,« pojasni Ljiljana Ljepović, dr. med., spec. internistka gastroenterologinja, iz Diagnostičnega centra Bled.

Samoregeneracija

Jetra so edini človeški organ, ki ima veliko rezervo in izjemno lastnost, tako imenovano samoregeneracijo. Preden odpovedo, torej nehajo delovati, lahko izgubijo do četrtine svojih celic. Sogovornica pove, da zelo pogosto posameznik niti ne čuti, da morda ne delujejo tako, kot bi morala. »Od kazalnikov, ki se kažejo navzven, so lahko splošno slabo počutje, utrujenost, izgubljanje telesne teže in apetita, tiščanje v trebuhu, lahko tudi srbečica kože, če se nekatere snovi kopičijo v koži. Pri zastoju žolča je koža lahko rahlo rumenkasta, porumeni lahko tudi beločnica v očesu. Omenjeni znaki nakazujejo, da je bolezen najverjetneje napredovala, torej so jetra že povečana. Pri vrednotenju zdravstvenega stanja ob takšni anamnezi osebni zdravnik določi izvedbo jetrnih testov in ultrazvok trebuha.«

Vnetje v zamaščenih jetrih

Pri pregledu z ultrazvokom lahko ugotovijo povečana in strukturno spremenjena jetra. Za okvare največjega parenhimskega organa v trebuhu je pri nas še vedno najpogostejši vzrok čezmerno uživanje alkohola. »Zamaščenost jeter, tako imenovana steatoza, je okvara, ki se lahko pri manjšem odstotku ljudi razvije v vnetje v zamaščenih jetrih, čemur rečemo steatohepatitis. Obolenje je treba jemati resno, ker se v nekaj odstotkih lahko razvije v jetrno cirozo. Pri vsaki steatozi je treba oceniti, za kaj gre. Najpogosteje je vzrok v presežku kalorij, čezmerni telesni teži oziroma presnovnem sindromu, kot rečemo, saj ima običajno pacient še druge težave, denimo sladkorno bolezen, povečan krvni pritisk, povišano raven maščob v krvi... O zamaščenosti pravimo, da je jetrna manifestacija presnovnega sindroma. Ta je dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in tudi jetrne zamaščenosti.«

image
Ljiljana Ljepović, dr. med., spec. internistka gastroenterologinja

Najbolje je, če zdravo živimo

Vsekakor za svoj organizem storimo največ, če ga ustrezno podpremo z uživanjem uravnotežene prehrane. To je veliko sadja in zelenjave in manj maščob živalskega izvora. »Za jetra je najbolje, da zdravo živimo. Torej, poleg pravilnega prehranjevanja skrbimo, da imamo primerno težo in smo tudi telesno dovolj aktivni. Danes svetujemo, da je priporočljiva telesna aktivnost vsak dan po pol ure. To bi bilo idealno,« pove Ljiljana Ljepović. Zamaščena jetra imajo namreč tudi ljudje z normalno težo. Pri njih se je izkazalo, da je redna telesna aktivnost enakovredna uravnoteženi prehrani. »Želela bi poudariti, kako pomembna je kakovost spanja. Motnje spanja vodijo tudi v debelost in nasprotno, pri debelosti pride do motnje v spanju, t. i. sleep apnee, kar še pospeši povečanje teže. Ne nazadnje na jetra pomembno vpliva tudi mikrobiota, torej črevesne bakterije.«

Kaj je lahko še narobe?

Posebna skupina bolezni jeter so avtoimunske, ko telesne celice napadejo jetra, denimo avtoimunski hepatitis, primarna biliarna ciroza, ki so pogostejše pri ženskah. »Te osebe imajo tudi druga avtoimunska obolenja, kot so bolezni ščitnice, sklepov, celiakijo.« Sogovornica pojasni, da za virusni hepatitis B obstaja cepivo in je že del obveznega cepljenja otrok. »Virusni hepatitis C pa danes uspešno zdravimo z novimi zdravili. Sicer nezdravljeni bolezni vodita v kronično obolenje in jetrno cirozo.«

Najredkejša obolenja jeter so posledica dednih okvar. Treba jih je izključiti pri vsaki obravnavi pacientov, ki imajo povečane jetrne teste. »Dedna hemokromatoza je bolezen jeter, ki nastane zaradi čezmernega kopičenja železa v jetrih in tudi drugih organih. Pri komer ugotovimo bolezen, svetujemo, da se genetsko testirajo tudi drugi družinski člani. Druga je Wilsonova bolezen, pri kateri zaradi čezmernega kopičenja bakra v tkivih, lahko tudi v možganih, pride do nevroloških in duševnih motenj ter tudi okvar jeter. Cistična fibroza pa je bolezen, ki poleg jeter prizadene več organskih sistemov.« 

Deli s prijatelji