Poletje je čas dopustov, ko večina pošlje možgane na pašo in si na različne načine polni baterije: s poležavanjem, branjem, igro z otroki, ali pa bolj aktivno, z vsakodnevnim tekom, plavanjem, obiski gora in raznih izletniških točk... Za normalno funkcioniranje, torej tudi delo, sta počitek in regeneracija nujna. »Dopust oziroma razbremenitev od naših vsakodnevnih aktivnosti potrebujemo vsi, nujen je za kakovostno opravljanje dela in za vzdrževanje tako fizičnega kot tudi psihičnega zdravja. Bolj ko smo obremenjeni z delom in drugimi obveznostmi, bolj nujno je, da si zagotovimo dovolj počitka, da si privoščimo dopust. V nasprotnem primeru lahko postanemo preveč izčrpani, kar lahko vodi v izgorelost in psihofizični zlom,« poudarja Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka, in dodaja, da je treba za počitek, predvsem kakovostno spanje in različne oblike sprostitve, nujno poskrbeti vsak dan, ne le na dopustu, ravno tako za primerno telesno aktivnost.
Dopust je čas za počitek in razbremenitev, zato moramo znati odklopiti; če na počitnice s sabo vzamemo delo in ves čas preverjamo elektronsko pošto, to seveda ne bo pravi dopust. A pozor: kdor ne zmore brez stikov, ga to utegne spraviti v hudo stisko, zato si je bolje postaviti mejo in elektronsko pošto pregledati enkrat na dan ter ne biti ves čas dosegljiv.
Kdaj nujno potrebujemo počitek? »Pozorni moramo biti na znake, ki kažejo na kronično utrujenost, ki, če ni pravočasnega ukrepanja, vodi v izgorelost. Prvi znaki so lahko tesnobni občutki, razdražljivost, razočaranost, slabo razpoloženje, ki prerašča v depresivna občutja, tahikardije, povišan krvni tlak, napadi panike, telesne bolečine, motnje spanja, težave s prebavo, manjša fleksibilnost in zmožnost prilagajanja spremembam, težave v medosebnih odnosih, ko so nam stiki z ljudmi odveč, nas obremenjujejo...« našteva Fabjanova in opozarja: »Če pravočasno ne poskrbimo za regeneracijo, lahko stanje napreduje v velik upad energije, odpor do dela ter željo po umiku, hudo depresivnost, celo s samomorilnimi mislimi, močne občutke krivde, hujše in pogostejše telesne bolečine, težave s samopodobo, spominom in koncentracijo, zanikanje lastnih potreb, močno nihanje čustev in čustvene izbruhe ter večje težave v medosebnih odnosih ali celo v prekinitev nekaterih. Ta stopnja izgorelosti vodi v sindrom adrenalne izgorelosti, kjer se stanje še zaostri, imunski sistem je slab, tesnoba je zelo visoka, zelo pogosta je nespečnost, izgubljena sta motivacija in občutek smisla in varnosti, pogoste so misli na samomor ali celo načrtovanje tega, nezmožni smo obvladovanja čustev.«
Izmenjujeta naj se pasivni in aktivni del
Priporočljivo je, svetuje Fabjanova, da v čas dopusta vključimo pasivni spanje, brezdelje, aktivnosti, ki ne zahtevajo veliko energije in aktivni del. Tega naj vsak prilagodi željam in zmožnostim ter tudi aktivnosti oziroma delu, ki ga opravlja sicer. Kdor je pri delu fizično aktiven, bo morda na dopustu raje izbral branje, reševanje križank ali miselne igre, nekdo, ki opravlja večinoma sedeče delo, si bo morda zaželel več fizičnih aktivnosti. Zaradi finančnih težav si vedno več ljudi ne more privoščiti daljših potovanj, vseeno pa je priporočljivo, da med dopustom vsaj za krajši čas poskrbimo za zamenjavo okolja (krajši izleti, obiski sorodnikov …) oziroma poiščemo aktivnosti, ki sicer niso vključene v naš vsakdanjik, še pravi Fabjanova: »Tako izkusimo in spoznamo kaj novega, si ustvarimo prijetne spomine, kar nam lahko olajša kakšen bolj temačen trenutek ali dan.«
In ne pozabimo na otroke: preživljanje poletnih počitnic naj bo prilagojeno njihovi starosti pa tudi potrebam in željam, ne nazadnje tudi zmožnostim družine. Zagotovo je zelo pomemben del namenjen sprostitvi, igri oziroma otrokovim interesom. »Dobro je, da skupaj z otrokom ali mladostnikom naredimo počitniški načrt, okvirno načrtujemo individualne in skupne aktivnosti ter skupaj iščemo možnosti preživljanja časa, ki bi bile za vse najustreznejše. Seveda ni dobro, da je otrok večino časa prepuščen sam sebi, ni dovolj, da mu zagotovimo le varnost, potrebuje nove izzive, izkušnje in doživetja,« meni Fabjanova in dodaja: »Za kakovostno preživljanje časa ni nujno, da je čim več na morju, tudi v domačem okolju se da ustvariti počitniško vzdušje in ustvariti prijetne spomine. Kljub počitnicam pa ne smemo pozabiti na manjše obveznosti in vzdrževanje določenih meja in pravil, ki naj bodo sicer bolj prožna kot med šolskim letom, vendar kljub temu jasna in stalna.«
