Ponavljajoči se glavobol, ki lahko človeka popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Migrena: kar dvanajst odstotkov populacije trpi za njo, od tega pa ženske kar trikrat pogosteje kakor moški!
»Najpogosteje obolevajo ženske od prve menstruacije pa do menopavze, vrh obolevnosti dosežejo med tridesetim in štiridesetim letom,« pojasnjuje Mihaela Strgar Hladnik, dr. med. spec., iz ljubljanskega zdravstvenega doma in nadaljuje: »Glavobolov je sicer veliko vrst. Najpogostejši je tenzijski glavobol, kjer bolnika večinoma boli po celi glavi, ima topo bolečino in srednjo jakost bolečine. Za migrenski glavobol pa je značilna ostra, utripajoča bolečina, večinoma enostranska, za očmi, pridružena sta bruhanje in navzeja, moteča je svetloba. Fizična aktivnost migreno poslabša.« Vzroki za pojav migrenskega glavobola so neznani, čeprav je pri velikem deležu bolnikov nadloga prisotna še pri katerem drugem družinskem članu, dobro znani pa so nekateri sprožilni dejavniki napada: menstruacija ali uživanje hormonske kontracepcije, rdeče vino, čokolada, sir, kofein, oreški, mesni izdelki, sprememba vremena in okolja, opuščanje obrokov hrane in spremenjeni prehranski režim, utripajoča svetloba in drugi nenadni ter močni senzorični dražljaji, stresne situacije; po raziskavi, v kateri so sodelovale slovenske bolnice, sta za migrenski glavobol najpogosteje kriva prav stres in menstruacija. »Četrtina žensk ima migrene več kot trikrat na mesec, ki lahko trajajo tudi 72 ur! Kar 70 odstotkov vseh bolnic doživlja migrene ob menstruaciji, večina teh pa doživi vmes še en napad ali dva,« še pravi dr. Strgar Hladnikova.
Ovira vsakdanjemu življenju
Napad migrenskega glavobola se kdaj tudi napoveduje z določenimi simptomi, kot so razdražljivost, utrujenost, driska ali zaprtje, žeja, lakota, pa tudi depresija ali evforija, tik pred napadom pa se pri majhnem odstotku bolnikov pojavi tudi tako imenovana avra, bleščanje ali pojav slepih točk pred očmi. Pogoste migrene seveda močno ovirajo vsakdanje življenje, saj jih, kot rečeno, lahko spremljata tudi slabost in bruhanje, bolnik takrat potrebuje počitek v mirnem in temnem prostoru, migrene, ki trajajo po nekaj dni skupaj, celo večkrat na mesec, pa zahtevajo tudi redno uživanje zdravil. »Migrenske napade zdravimo z aspirinom ali paracetamolom, nesteroidnimi antirevmatiki in s triptani; aspirin in paracetamol lahko kupimo sami v lekarni, preostala zdravila pa predpiše zdravnik. Kdor trpi za migreno, se mora čim bolj izogibati sprožilnim dejavnikom, skrbeti mora za zdravo in uravnoteženo prehrano ter redno telesno dejavnost in zadosten spanec,« svetuje sogovornica in še opozori: »Če pa se pojavijo zapleti, če bolnik ne prenaša terapije, če ima dodatne bolezni ali se glavobol kljub zdravljenju slabša, je potrebna napotitev k specialistu. Pozornost nevrologa vedno zahteva prvi najhujši glavobol v življenju, če je ob glavobolu motena zavest, in ob drugih nevroloških znakih, če je otrdel tilnik, če se pojavi visoka temperatura in po poškodbi glave!«
Napade tudi otroke
Migrena ne prizanese niti najmlajšim, zanjo lahko trpijo celo dojenčki in predšolski otroci! Število otrok in mladostnikov z migrenskim glavobolom se žal povečuje, krivi pa so enaki sprožilni dejavniki kakor pri odraslih, tudi stres. Za to tegobo pri najmlajših so značilne nekatere posebnosti: trajanje glavobola je običajno krajše, navadno od dve do štiri ure, bolečina je pogosteje obojestranska, ravno tako pa se stopnjuje med telesno dejavnostjo. Značilna simptoma sta še bruhanje in slabost.
