Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih, ki jo zdravniki običajno odkrijejo šele takrat, ko pri bolnikih povzroči prve resne težave. Zanjo je značilno, da zgornja srčna preddvora ali atrija utripata hitreje kot spodnja prekata, se neredno krčita, kar je najočitnejši znak bolezni. Tako srce bije hitro in neenakomerno in povzroči, da se med utripi kri iz preddvorov ne prečrpa v celoti, temveč v njih zastaja. Posledica tega je lahko nastanek krvnega strdka. Kadar se del tega odtrga in zaide v krvni obtok, lahko nastane zapora arterije kjer koli v telesu. Če strdek zamaši arterijo, ki prehranjuje možgane, povzroči možgansko kap, ki je eden najpogostejših zapletov atrijske fibrilacije.
Število obolelih pri nas in v svetu narašča, zato sta prepoznavanje in zgodnje odkrivanje te bolezni še posebno pomembni. Raziskave kažejo, da jo ima pet odstotkov ljudi, starejših od 65 let, in kar deset odstotkov starejših od 80 let. Čeprav največkrat prizadene starejše, se vaskularni zapleti vedno pogosteje pojavljajo pri mlajših, v povprečju pa je ogrožena vsaka četrta ženska ali moški po 40. letu starosti. Predvsem pri starejših ljudeh se lahko pojavi brez očitnega vzroka. Zato je nujno, pravijo kardiologi, da smo pozorni na vsako hitro in neredno bitje srca ter o tem spregovorimo s svojim zdravnikom.
Dejavniki tveganja za večino bolezni srca in ožilja, tudi atrijsko fibrilacijo, so kajenje, neustrezna prehrana z veliko vsebnostjo maščob, pomanjkanje telesne dejavnosti in debelost. Bolezen se pogosto pojavlja ob čezmernem delovanju ščitnice ali znižani ravni kalija pa tudi uživanju alkohola ali mamil, na primer kokaina.
Pravilen srčni utrip Atrijska fibrilacija je tako razširjena tudi zato, ker je v javnosti slabo prepoznana in velikokrat celo med zdravniki slabo razumljena, pravijo kardiologi. Zato svetujejo, da si redno merimo utrip in smo pozorni na to, ali je pospešen in nereden. Normalen je od 60 do 99 utripov na minuto, vse zunaj teh okvirov je znak, da moramo obiskati zdravnika. |
Razbijanje srca
Atrijsko fibrilacijo, ki jo imenujemo tudi preddvorno migetanje, je težko prepoznati, saj se pri večini ljudi simptomi sprva ne kažejo, še posebno če njihov utrip ni prehiter. Najpogostejši znaki so neredni utrip in razbijanje srca, vrtoglavica in omotičnost, angina pektoris, ki jo občutimo kot tiščanje in hude bolečine v prsih in zasoplost. Le malo ljudi prepozna te znake, večina jih niti ne občuti. Zato sta pravočasno prepoznavanje simptomov in dejavnikov tveganja ter hitra diagnoza atrijske fibrilacije pomembna, saj lahko le tako preprečimo možgansko kap ali srčni infarkt, pravijo kardiologi.
Motnjo in njene posledice lahko zdravijo ali nadzorujejo le ob pravočasno postavljeni ustrezni diagnozi. V zadnjem času so dosegli velik napredek na področju zdravljenja, farmakoloških in kirurških vidikov zmanjšanja tveganj, kar izboljšuje tudi kakovost življenja bolnikov.
Znano je, da je umrljivost bolnikov z atrijsko fibrilacijo dvakrat večja kot pri tistih brez nje in da je kar pri tretjini bolnikov z možgansko kapjo prisotna ta motnja srčnega utripa. Glede na raziskave je s pravilnim zdravljenjem atrijske fibrilacije s protikoagulacijskimi zdravili možno preprečiti od 63 do 65 odstotkov možganskih kapi. Ta je med vzroki za smrt v Sloveniji na tretjem mestu!
Zdrav način življenja Ker so posledice atrijske fibrilacije in tudi drugih srčnih bolezni lahko usodne, je priporočljivo na zdravje misliti takrat, ko še nimamo težav. Zdravniki svetujejo, da smo pozorni na svoje počutje, da si zdravimo povišan krvni tlak, če ga imamo, redno preverjamo sladkor v krvi in holesterol, pazimo na telesno težo, se dovolj gibamo in ustrezno prehranjujemo. Zavedati se moramo, pravijo zdravniki, da za zdravo srce največ naredimo sami z zdravim načinom življenja. |
Bolniki z atrijsko fibrilacijo se soočajo s tveganjem za možgansko kap prav zaradi krvi, ki se nabira v srcu zaradi nerednega krčenja atrija – preddvora. Zbrana kri v atriju lahko tvori strdke, ki skozi krvni obtok potujejo iz srca v možgane in tako povzročijo možgansko kap. V zdravih možganih se kri neomejeno pretaka. Če krvni obtok zamaši strdek, možgani ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar vodi do trajnih posledic ali celo smrti. Atrijska fibrilacija je eden izmed najpomembnejših dejavnikov za nastanek možganske kapi. Tveganje je pri ljudeh s to motnjo v delovanju srca petkrat večje kot pri zdravih, skoraj trije milijoni ljudi pa vsako leto doživijo možgansko kap, ki je posledica atrijske fibrilacije.
