Stres je na žalost neizbežna sestavina sodobnega življenja. In medtem ko kratkotrajni in občasni na organizem deluje spodbudno, ima dolgotrajni in kronični stres izjemno negativno posledice. Te se kažejo tudi tam, kjer jih na prvi pogled res ne bi pričakovali.
Živčni sistem
Kadar smo dolgotrajno pod stresom, simpatični živčni sistem spodbuja nadledvično žlezo, ki začne pospešeno tvoriti hormona adrenalin in kortizol. Stalna povišana količina teh hormonov kvarno vpliva na spomin in sposobnost učenja ter povečuje nevarnost depresije.
Dihalni sistem
Med stresom prihaja do nepravega dihanja, vdihi in izdihi so krajši, kar ovira dotok kisika do vitalnih organov. Pri nekaterih lahko privede celo do hiperventilacije. Hiperventilacija pomeni prehitro ali pregloboko dihanje, spremlja pa jo še izrazitejši občutek tesnobe.
Srčno-žilni sistem
Na stres se telo odzove s pospešenim bitjem srca, krvni tlak pa naraste. Prav tako lahko dolgoročni stres privede do oženja arterij in preveč holesterola, to pa povečuje verjetnost srčne kapi.
Imunski sistem
Dolgotrajni stres upočasnjuje procese zdravljenja. Zaradi njega smo pogosteje izpostavljeni okužbam, saj slabi imunski sistem.
Prebavni sistem
Ekstremni stres izzove prebavne motnje, slabost, napenjanje in stimulira ali zavira delovanje mišic v debelem črevesju, kar lahko pripelje do zaprtja ali driske. Osebe, ki so dlje izpostavljene stresu, so pogosteje podvržene sindromu razdražljivega črevesja, zgagi in čirom na želodcu.
Mišice
Močni glavoboli, bolečine v vratu, ramenih in hrbtu so prav tako posledice stresa in njegovega vpliva na mišični sistem. Zaradi napetosti mišice dobivajo vse manj kisika in oslabijo, oslabljene pa so zelo dovzetne za poškodbe.
