Alkoholizem je eden največjih zdravstvenih in socialnih problemov pri nas. Ocenjujejo, da ima težave s čezmernim pitjem alkohola kar 10 do 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Nedvomno je to najpogostejša odvisnost pri nas. »Zelo nas skrbi vse zgodnejše pijančevanje mladih, celo otrok,« pravi hepatolog mag. Matjaž Hafner, dr. med., s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, še posebno zato, ker je eden najpogostejših zapletov čezmernega uživanja alkohola prav ciroza jeter. »Ocenjujemo, da nastane v bolj ali manj izraženi obliki pri tretjini pivcev. Zato ne preseneča, da je pri nas ciroza jeter pri skoraj polovici bolnikov povezana z alkoholom. Brez popolne abstinence je vsakršno zdravljenje ciroze neuspešno, tak bolnik pa tudi ne more računati na presaditev jeter!« je jasen naš sogovornik.
Kako pride do jetrne ciroze?
Običajno si jetrno cirozo predstavljamo kot enotno bolezen, čeprav gre v resnici za končno fazo vzročno različnih obolenj, ki pa jim je skupno postopno propadanje jetrnega tkiva, razloži mag. Hafner. »Propadlo jetrno tkivo nadomesti brazgotinsko vezivo, ki se sčasoma v jetrih tako razraste, da poruši njihovo normalno zgradbo. Zaradi zmanjšanja števila normalno delujočih celic so okrnjene številne funkcije jeter, razrast veziva in preustroj jetrnega tkiva pa ovira pretok krvi iz prebavil skozi jetra.«
Cirozo povzročijo vse bolezni, pri katerih propade jetrno tkivo. Lahko je temu vzrok za jetra uničujoče delovanje alkohola, lahko pa jetra propadejo zaradi kroničnih presnovnih motenj. Najpogostejša med njimi je bolezen zamaščenih jeter, ko se kopičijo maščobe, ki nato
 |
| Hepatolog mag. Matjaž Hafner, dr. med. |
poškodujejo celice. Povezana je z nezdravim slogom življenja, ki se kaže tudi s čezmerno telesno težo, preveč maščobami v krvi in s sladkorno boleznijo. Prirojena in dedno pogojena je motnja presnove železa hemokromatoza, ki zaradi kopičenja železa v jetrih pripelje do ciroze.
Najprej ni težav
Bolnik je običajno vrsto let brez pomembnih težav, bolezen pa v tem začetnem obdobju ne daje značilnih znakov. Prav zato pred zapleti zdravniško pomoč poišče le petina bolnikov, pri petini pa bolezen odkrijejo pri sistematskih pregledih. Ocenjujejo, da se skoraj pri polovici bolezen za časa življenja ne pokaže in jo odkrijejo šele z avtopsijo po smrti. Zato je še kako pomembno, da živimo zdrav življenjski slog, se zdravo prehranjujemo in smo pri pitju alkohola zmerni, pravi mag. Hafner. »V zgodnjem obdobju bolezni so v ospredju neznačilne težave, kot so slabše splošno počutje, utrujenost, izguba apetita in hujšanje. Bolniki izgubljajo mišice in so manj odporni ter zato nagnjeni k pogostejšim okužbam. Zelo značilne za cirotike so endokrinološke motnje – moški postanejo manj poraščeni po telesu, začno jim rasti prsi, imajo težave s potenco, ženske pa izgubijo menstruacijo.« Ker se pri cirotikih v jetrih zmanjša tvorba snovi, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, so bolj nagnjeni h krvavitvam. Ko bolezen preide v napredovalno fazo, se pojavijo tudi resni zapleti, pravi naš sogovornik. »Bolnik začne otekati v trebuh, pojavijo se nevrološke motnje vse do jetrne kome, pa tudi krvavitve v prebavila. Znak, da so jetra povsem odpovedala, je hujša zlatenica, ki se pojavi pri napredovali cirozi, pogosto pa jo izzove okužba.«
Na vprašanje, ali lahko cirozo jeter sploh pozdravimo, je mag. Hafner odgovoril: »Ko bolezen preide v fazo ciroze, jeter kljub poznani dobri sposobnosti obnavljanja ni več mogoče pozdraviti. Vendar kljub temu še ni vse izgubljeno! Če na primer začnemo abstinirati ali če se zdravimo zaradi kroničnega hepatitisa, zavremo napredovanje ciroze in izboljšamo funkcijo jeter, ne moremo pa jih povrniti v zdravo stanje.«
Presaditev jeter
Zdravniki seveda poskušajo pomagati tudi bolnikom z zapleti jetrne ciroze, kjer se z različnimi okrepi in zdravili trudijo te omiliti. Tako bolniku, ki oteka v trebuh, svetujejo manj soli v hrani in manj popite tekočine. Sol namreč poveča zadrževanje tekočine v organizmu. Največkrat pa to ni dovolj in je potrebno zdravljenje z zdravili, ki pospešijo izločanje tekočine z urinom. Bolnik z motnjami zavesti v sklopu
jetrne ciroze mora poskrbeti za dieto z manj beljakovin v hrani, s čimer zmanjša tvorbo za možgane strupenih snovi, ki nastajajo pri presnovi beljakovinske hrane. Z rednim odvajanjem blata preprečimo, da bi se v telesu te snovi predolgo zadrževale.
»Žal smo pri zdravljenju zapletov le delno uspešni, ker nikakor ne moremo vplivati na nadaljnje pešanje jetrne funkcije in pojav novih zapletov. Edini način dokončnega zdravljenja ciroze je zato presaditev jeter. Za ta poseg se odločimo pri bolnikih, mlajših od 65 let, pri katerih se je pojavil vsaj en zaplet bolezni in kažejo znake pomembno zmanjšane funkcije jeter. V ljubljanskem UKC smo doslej opravili že preko 200 presaditev,« je povedal dr. Hafner.
Največkrat je vzrok alkohol
Glede na vzrok nastanka ciroze jeter so med posameznimi deželami in kulturami po svetu zelo velike razlike. Podobno kot v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav je tudi pri nas najpogostejša alkoholna ciroza jeter, pojasni dr. Hafner. Tej sledi po številu obolelih ciroza zaradi zamaščenosti jeter, ki je v zadnjih letih vse pogostejša. Medtem ko sta v svetovnem merilu najpogostejši vzrok ciroze kronična virusna hepatitisa B in C, so pri nas ciroze zaradi virusnih hepatitisov in avtoimunskih bolezni jeter šele na tretjem in četrtem mestu. Pri avtoimunsko pogojenih boleznih moten imunski sistem napade lastna tkiva, torej jetrne celice ali celice notranjih jetrnih žolčevodov. Cirozo lahko povzročijo tudi dolgotrajna motnja odtoka žolča iz jeter zaradi kamnov ali zožitev žolčevodov, pa tudi dolgotrajno otekanje jeter zaradi tromboze jetrnih ven ali srčnega popuščanja.
Pogost zaplet ciroze je tudi jetrnocelični rak, ki nastane skoraj izključno v cirotično spremenjenih jetrih.
