ZNANI O ZDRAVJU

Jerca v službo teče, miga tudi pred televizijo

Objavljeno 14. december 2015 10.00 | Posodobljeno 14. december 2015 10.00 | Piše: M. F.

Vedno je v gibanju, prisega na domačo, lokalno hrano in se požvižga na superživila iz daljnih krajev.

Ana Haložan že štiri dni leži v bolnišnici. Foto: Robin Pretković

Čeprav jo javnost pozna kot eno očem najbolj prijetnih voditeljic informativnega programa, je Jerca Zajc Šušteršič, ko ugasnejo žarometi, predvsem mama. Da pa lahko ti dve plati življenja uspešno usklajuje, mora znati poskrbeti zase in za svoje zdravje.

Bi zase rekli, da živite zdravo?

Da, bi rekla, da živim zdravo. Ne kadim, ne pijem, (no, kozarec ali dva rdečega vina občasno res ne moreta škodovati), veliko se gibam, poskušam jesti čim več pridelkov z domačega vrta. A z zdravim načinom življenja nikakor nisem obsedena, saj po mojem nobena skrajnost ni dobra. Se tudi pregrešim, predvsem pa se zavedam, da povsem zdravo živeti v današnjem času sploh ni več mogoče.

Koliko časa tedensko posvečate športu in rekreaciji?

Precej oziroma kolikor mi le čas dopušča, seveda je ob družini in kar naporni službi to včasih težko. Nikoli, ampak res nikoli, me ne boste našli na kavču. Še zvečer, ko si ogledam kaj po televiziji, ne mirujem. Zraven največkrat kaj delam ali celo telovadim. Pogosto tečem v službo, če to ni mogoče, se na tek podam ob desetih, enajstih zvečer, ko hčerki že spita in zaradi moje rekreacije nista prikrajšani za mojo pozornost. Tečem od dva do petkrat tedensko, na teden naredim od 30, pred maratoni celo do 80 kilometrov. Pogosto grem s puncama na Šmarno goro ali pa preprosto tekamo po poljskih poteh v bližini doma. S starejšo Viktorio tudi že smučamo in drsamo. Pri miru res nisem. 

Kateremu viru glede nasvetov za zdravje najbolj zaupate?

Vsem po malem, nobenemu pa povsem. Precej se ravnam po občutku in upoštevam tisto, kar prija meni. Verjamem, da ljudem zaradi različnosti ustrezajo različne stvari. V svojih dvajsetih, denimo, nisem jedla mesa, pa sem v nekaj letih ugotovila, da mojemu telesu to ne ustreza. Zdaj jem meso, zelo malo, enkrat, dvakrat tedensko, a ga jem. Sploh kadar veliko tečem, mi prija, počutim se bolje in imam manjšo željo po sladkem.

Je dandanes po vašem mnenju težko živeti zdravo? Zakaj?

Verjetno res. Narava je precej okužena. Čeprav jem tako rekoč samo zelenjavo z domačega vrta in bolj kot ne sezonsko sadje, (veliko prav tako z lastnega vrta), se sprašujem, ali je to sploh povsem zdravo. Potem je tu naš način življenja, ko samo tekamo naokoli, smo veliko zdoma in si pogosto zdravega obroka sploh nimamo časa pripraviti. Tudi tek je lahko sporen, saj med njim vdihavam onesnažen zrak … Da o stresu ne govorim. Če se ozrem po svetu, vidim, da še vedno živimo v okolju, ki je človeku bolj prijazno, a vseeno se sprašujem, kam gre ta svet…

Kaj radi počnete, čeprav veste, da to zdravju ne koristi ali mu morda celo škodi?

No, mogoče tudi šport. Kadar me telo že opozarja, da je čas za premor, ni več zdrav. A tu me ni lahko ustaviti. Verjetno tudi žlica nutelle sredi noči ni najbolj zdrava, a včasih brez nje sploh ne morem znova zaspati …

Veliko govorimo o stresu. Kako se mu zoperstavljate vi?

S tekom, s tem ko si nataknem slušalke z meni ljubo glasbo na ušesa in se malo odklopim. S tem ko vzamem punci in gremo ven, na zrak! To vedno pomaga.

Kaj menite o današnjih trendih, ko vsi težijo k večni mladosti in se vse več žensk, pa tudi moških, panično boji gubic?

Mah, ne vem. V resnici sploh nimam časa o tem razmišljati, kaj šele se s tem ukvarjati. Je že res, da se vse bolj pogosto stresem ob misli, koliko sem že stara, da je zadnjih, recimo, 10 let odletelo mimo. Opažam, da se kljub vsemu gibanju na določenih delih telesa počasi začenja poznati, da sem dvakrat rodila oziroma da so leta tu. Tudi kakšno gubico opazim, a si rečem, da je to od smeha … Sem pa malo površna do sebe v smislu uporabe kremic in mask pa teh in onih pripomočkov ter obiska kozmetičarke, kjer sem bila do zdaj enkrat samkrat. Še za frizerja si vzamem čas, ko je res že nujno. Vsaj za zdaj grem še vedno raje teč, kot pa se lepotičit.

Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih superživilih, zlasti eksotičnih? Se strinjate, da ljudje zaradi njih prevečkrat pozabimo, da ta rastejo tudi na našem vrtu?

Ja, jaz se kar strinjam. Nisem si sploh še vzela časa in »naštudirala« vseh teh superživil in res bolj prisegam na domači vrt. Poleti in jeseni veliko sadja in zelenjave vlagamo, skladiščimo, blanširamo, dajemo v skrinjo in potem to uživamo pozimi. Sploh za hčerki delam smutije, ker ga Viktoria veliko lažje popije, kot pa poje celo sadje in zelenjavo. Ne dodajam pa superživil. No, ne vem, ali so superhrana tudi oreščki, koprive, ohrovt, špinača, razna semena, kar rada dam v smutije. Če pa v to skupino sodijo samo razne spiruline in goji jagode, potem pa ne. 

Že je tu zima in v hladnejših dneh bomo bolj skriti v oblačilih. Se bo vaš »režim« prehrane zato v primerjavi s tistim v vročih dneh kaj spremenil oziroma sprostil?

Niti ne, imam dneve, ko mi prija sladko in ti dnevi so tako poleti kot pozimi. Res je sicer, da poleti jem ogromno surove zelenjave, petkrat na teden lahko jem samo bogato solato za kosilo, pozimi pa so tu tople enolončnice, razne zelenjavne juhe, »presno« zelje. Poleti jem rada sladoled, pozimi pa bolj čokolado. Seveda se pri sladicah vedno poskušam omejiti, kolikor se da. A če se kalorije »pokuri«, potem se lahko tudi greši.

Deli s prijatelji