Številne raziskave kažejo, da so sevalne obremenitve, ki jih povzroča večina naprav, s katerimi smo vsak dan obkroženi, majhne in znatno pod dovoljenimi, zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, pravi dr. Blaž Valič, univ. dipl. inž. elektrotehnike, vodja laboratorija na Inštitutu za neionizirna sevanja v Ljubljani. Elektromagnetnim sevanjem (EMS) smo zaradi razvoja tehnologij in načina življenja iz leta v leto bolj izpostavljeni na vsakem koraku, se strinja sogovornik. Samo pomislimo, kaj vse, kar brez elektrike ne bi delovalo, obkroža sodobnega človeka doma, v službi, na ulici, v različnih ustanovah. Ne pozabimo na daljnovode, transformatorske postaje, napeljave po objektih, ki skrbijo za prenos električne energije do uporabnikov.
Okoli naprav, ki so priključene na električno omrežje, je električno polje (njegovo jakost merimo v voltih na meter, za nizke frekvence je dovoljena mejna vrednost 500 V/m), med njihovo uporabo, ko tok teče, nastane še magnetno polje (po priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji je dovoljena mejna vrednost 100 mikroteslov). To pomeni, da smo EMS bolj izpostavljeni, ko naprava deluje, zlasti pri uporabi brezvrvičnih naprav in mikrovalovne pečice, saj oddajajo tudi visokofrekvenčna sevanja (pri visokih frekvencah je najnižja dovoljena mejna vrednost 8,6 V/m, to velja, recimo, za radijske oddajnike, za mobilni telefon pa je mejna vrednost že višja, od 12,8 do 19 V/m). Poleg tega na sevalno obremenjenost vplivajo število naprav v stanovanju, jakost toka, poraba elektrike v okolici, oddaljenost od sosedov in glavnih omrežnih kablov, po katerih je elektrika speljana v višja nadstropja (če živimo v prvem nadstropju stolpnice, ni dobro, da imamo spalnico poleg glavnega kanala za kable). Običajni materiali (stene) magnetnega polja ne ustavijo, zato se potrudimo, da bomo od virov sevanja večino časa oddaljeni vsaj en meter. Meritve so pokazale, da je magnetno polje najvišje zvečer, med 20. in 23. uro, najmanj smo mu izpostavljeni, ko večina naprav miruje (med polnočjo in peto uro), je razložil sogovornik in še povedal, da so v nekaterih objektih transformatorske postaje, ki so vir nizkofrekvenčnih EMS, v kleteh. Če je stanovanje od postaje oddaljeno vsaj pet metrov zračne linije, je magnetno polje že tako oslabljeno, da ne pomeni tveganja za človekovo zdravje. Enako velja za transformatorske postaje na prostem. Kaj pa daljnovodi? »Mejne vrednosti EMS so presežene le do največ 40 metrov od 400 kV daljnovoda, pri 110 kV daljnovodu le do deset metrov oddaljenosti, pri šibkejših pa niso nikoli višje od priporočenih.«
Pomembna je
pravilna uporaba
Med številnimi električnimi in elektronskimi napravami, ki jih imamo doma, je nekaj takih, na katere velja še posebno opozoriti. Bazna postaja brezvrvičnega telefona, denimo, seva ves čas, tudi ko se ne pogovarjamo, zato je pametno, da jo umaknemo na oddaljeni prostor tik ob njej je električna poljska jakost 18,6 V/m, že tri metre stran pa le še 0,8 V/m. Med pogovorom s takim telefonom smo približno tako sevalno obremenjeni kot pri uporabi mobilnika, poudarja dr. Valič, ki priporoča uporabo klasičnega aparata, sploh za daljše pogovore. Sogovornik svetuje, da tudi druge naprave postavimo na oddaljeno mesto oziroma jih pravilno uporabljamo. To so predvsem brezžični usmerjevalnik (router WI-FI, ob njem je električna poljska jakost 19 V/m, zato ga postavimo vsaj meter stran od prostora, kjer se dlje zadržujemo), indukcijska kuhalna plošča (močan vir sevanja, zato je pomembno, da uporabljamo ustrezno in dovolj veliko posodo in vsebine ne mešamo s kovinskimi pripomočki), mikrovalovna pečica (njena moč je kar 1000 vatov, zato se med uporabo za en meter odmaknemo od nje; ko jo izključimo, EMS ni več).
Velik vir EMS sta tudi sušilnik za lase in brivski aparat: »Priporočena magnetna poljska jakost je pri večini presežena od 5- do 10-krat (odvisno od modela), vendar z oddaljevanjem hitro upada. Že 30 centimetrov od glave je sušenje las varno. Ne doseže namreč niti odstotka dovoljene mejne vrednosti (100 mikroteslov).« In britje? Verjetno se je najbolj pametno vrniti h klasičnemu, ročnemu odstranjevanju dlak. Med meritvami so se prav tako slabše odrezali sesalniki za prah in fluorescenčne svetilke, vendar tako kot pri drugih napravah tudi pri njih velja, da »z oddaljenostjo magnetna poljska jakost, ki se pojavi med delovanjem, strmo upada in je pri 30 centimetrih večinoma 100-krat nižja od predpisane oziroma priporočene«. Pozorni moramo biti tudi na pravilno namestitev elektronske varuške: med uporabo naj bo tisti del enote, ki je pri otroku, od njega odmaknjen vsaj en meter. Prav tako je bolje, da na nočni omarici nimamo radiobudilke, pravi sogovornik, v namizno svetilko pa namesto varčne sijalke raje vstavimo halogensko žarnico.
Mobilni telefoni in rak
Kako škodljiva je izpostavljenost EMS? »Nizke frekvence, torej daljnovodi, transformatorske postaje, večina gospodinjskih aparatov, v telesu povzročijo napetost in lahko stimulirajo delovanje živčnih in mišičnih vlaken, pri visokih frekvencah – bazne postaje za mobilno telefonijo, RTV-oddajniki, brezžični usmerjevalniki – pa se energija, ki jo oddajajo te naprave, absorbira v telo, zato je prekomerna oziroma dolgotrajna izpostavljenost preseženim mejnim vrednostim škodljiva,« je pojasnil dr. Blaž Valič. »Mejne priporočene vrednosti za poklicno izpostavljenost so desetkrat nižje od znanih škodljivih vrednosti, za splošno populacijo pa kar 50-krat nižje, poleg tega smo se v Sloveniji odločili za dodatne omejitve, ki v bivalnih okoljih določajo še desetkrat nižje mejne vrednosti od mednarodno določenih.«
Kljub temu se zastavlja vprašanje, kaj je z dolgotrajnimi učinki, lahko dolgotrajna izpostavljenost EMS škodi zdravju? Kaj pravijo znanstvene ugotovitve? »Pred desetimi leti sta dve mednarodni študiji pokazali, da se pri dolgotrajni izpostavljenosti otrok nizkofrekvenčnemu magnetnemu polju, bolj natančno večletnemu bivanju v bližini daljnovodov, a še vedno tako daleč stran, da so vrednosti bistveno manjše od mejnih –, poveča tveganje za otroško levkemijo. V Sloveniji bi temu vplivu lahko pripisali en primer na nekaj deset let. Možnost za razvoj te bolezni je v primeru, da bi deset let živeli 150 metrov od daljnovoda, povečana za 30–40 odstotkov, zato je mednarodna komisija za raziskave raka nizkofrekvenčno magnetno polje uvrstila v skupino 2B, mogoče kancerogeno za ljudi, v katero od lani spadajo tudi visokofrekvenčna EMS.« Izsledki več let trajajoče obsežne evropske raziskave o vplivu sevanj mobilnih telefonov na zdravje Interphone so pokazali, da lahko dolgotrajna in pogosta raba mobilnega telefona poveča tveganje za nastanek nekaterih vrst tumorjev v glavi. »Če smo opravili več kot 1600 ur pogovorov, to je v povprečju pol ure na dan v dobrih desetih letih, tvegamo, da zbolimo za gliomom in/ali meningiomom,« je zadnje znanstvene ugotovitve opisal dr. Valič.
Bodite pozorni na SAR
Pri odločanju za nakup mobilnega telefona preverite vrednosti SAR (stopnja specifične absorbcije) posameznih aparatov, najdete jih tudi na spletni strani Inštituta za neionizirna sevanja. SAR naj bo, sploh za otroke, nižji od 0,6 W/kg. Med vzpostavljanjem povezave aparat držite stran od telesa, med telefoniranjem uporabljajte vrvične slušalke, bluetooth (po koncu pogovora ga snemite z uhlja) ali vklopite zvočnik. Izogibajte se klicem na krajih, kjer je signal slab (kleti, dvigala, velika oddaljenost od bazne postaje, kar je pogosto na podeželju, saj takrat telefon deluje z večjo močjo in tudi bolj seva). Izogibajte se daljšim pogovorom in raje pišite SMS-sporočila.
