VARNO SONČENJE

Do desetega leta 
je koža najbolj občutljiva

Objavljeno 20. junij 2016 12.25 | Posodobljeno 17. junij 2016 18.51 | Piše: Klavdija Miko

Kar 80 do 90 odstotkov starostnih sprememb kože je pozna posledica prepogostega in pretiranega sončenja. Ultravijolični žarki pomembno vplivajo na razvoj kožnega raka.

Preudarno nastavljanje sončnim žarkom pomeni upoštevanje najmanj trojega. Prvič, izpostavljanje ultravijoličnim (UV) žarkom, če že, naj bo postopno s pravilno uporabo sredstev, ki vsebujejo tako zaščito pred sončnimi opeklinami UVB-žarkov (oznaka SPF) kot UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože, ki jih povzročajo UVA-žarki (oznaka PFA). Zaščitni faktor naj bo prilagojen osnovnemu tipu in fenotipu kože, ki ga določajo barva kože, las, oči in odziv kože na UV-žarke, ki smo jih zaznali. Drugič, po tako imenovani sončni kozmetiki posežemo vsaj dvajset minut pred dejavnostmi na prostem – približno dva miligrama sredstva z zaščitnim faktorjem vtremo na kvadratni centimeter kože – vnovičen nanos je nujen po vsakem plavanju, čeprav naj bi bila vodoodporna. Tretjič, izogibati se je treba pripeki med 10. in 16. uro, tudi sicer se več kot 15 minut naenkrat ni pametno izpostavljati sončnim žarkom v poletnih dneh. Rdečina kot prvi znak prizadetosti kože se pri svetlopoltih namreč lahko pojavi že po četrt ure, brez nanosa varovalnih sredstev pa v petih minutah. V vednost: z uporabo izdelka z zaščitnim faktorjem SPF 15 bi bili lahko na soncu petnajstkrat po pet minut.

Nujna je zaščita otrok
Ne zgolj morebitne opekline – blago prizadetost bodo ublažili obkladki ali hladilni geli z alojo vero – zaradi pretiranega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom lahko vsaka porjavelost pomeni tveganje za okvaro kožnih celic. Začne se ob prvem nezaščitenem sončenju. »Koža dojenčka do šestega meseca starosti še ni popolnoma razvita. Njena površina je dosti bolj prepustna za vse snovi, ki so z njo v stiku. Zaščitni pigmentni-melaninski sloj je slabo razvit, keratinociti so bolj tanki in vodeni, maščobni lipidni sloj in keratinski sta tanjša,« poudari Nastja Lazar, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz zdravstvenega zavoda Dermoestetika. Zato velja pravilo, da dojenčkov ne izpostavljamo soncu in ne mažemo s kremami z zaščitnimi faktorji. »Zaščitimo jih z oblačili, pokrivali, zadrževanjem v senci in izogibanjem neposredni izpostavljenosti sončnim žarkom.« Otroška koža je tudi pozneje bolj odzivna na zunanje vplive in je zlasti v prvem desetletju občutljivejša za sončne žarke, hitreje je opečena, hitreje izsušena. UV-žarki hitreje in brez ovir dosežejo jedra, genski zapis aktivne kožne celice. Na tej ravni se zgodi poškodba. Ena, dve ali tri poškodbe ostanejo zapisane v jedru in celici kože, ki se obnavlja in sprva ne kaže sprememb.«

Pozne posledice
Posledice okvar se pokažejo šele čez desetletja. Omeniti velja prezgodnje staranje kože, med najnevarnejšimi je kožni rak. »Vsak organizem ima procese, ki popravljajo nastale poškodbe, a vendar ne vsak dovolj učinkovitih, da bi preprečil nastanek trajnih anomalij celic,« pojasni Nastja Lazar. Ultravijolično sevanje povzroči imunosupresijo in dolgoročne procese kancerogeneze vseh vrst kožnega raka – zaradi vpliva na vse vrste kožnih celic. Spremembe kože, ki se dokazano pokažejo z leti samo zaradi vpliva UV-žarkov, imenujemo fotoageing, fotostaranje. Te so koža nehomogene oblike, tanjša povrhnjica, nehomogene pigmentne in nepigmentirane lise, keratinske bradavičke, prosevanje kapilar. Pri starejših ljudeh, ki so bili izpostavljeni sončnim žarkom le z določenimi deli telesa, je lahko zelo nazorna primerjava fotospremenjene z drugo kožo, denimo obraza in zadnjice.«

Maligni melanom
Sogovornica pojasni, da je najpogostejša kronična posledica delovanja UV-žarkov aktinična keratoza, ki se kaže kot rdeča lisa z luskicami ali drobnimi krasticami, ki se občasno odluščijo in ponovijo. »To je prekanceroza, saj se z leti na tem delu razvijejo maligne celice. Najpogostejši rak kože sta epitelioma – bazalnocelični in ploščatocelični karcinom –, redkejši so kožni limfomi. Najhujši in v porastu je maligni melanom, ki lahko dokaj hitro zaseva in razraščanje zasevkov, metastaz v vitalnih organih povzroči smrt. Z večjo ozaveščenostjo odkrijemo večino malignih melanomov v zgodnji fazi, ko je dovolj le izrez melanoma in nekaj centimetrov kože okoli njega.« 





Deli s prijatelji