ASTMA

Čustva rušijo ritem dihanja

Objavljeno 05. maj 2017 13.40 | Posodobljeno 05. maj 2017 13.51 | Piše: Ema Bubanj

Za astmo, ki spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni, boleha kar 235 milijonov ljudi po svetu.

Za astmo zbolevajo tudi otroci, toda znaki bolezni v puberteti pogosto izzvenijo. Foto: Shutterstock

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se v zadnjih letih tudi zaradi okoljskih dejavnikov pojavnost alergij in astme povečuje. V Evropi naj bi imelo kar 35 odstotkov populacije občasne simptome alergijskih bolezni, tudi astme, v Sloveniji naj bi za astmo bolehalo približno 16 odstotkov odraslih. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi po svetu za astmo bolehalo kar 235 milijonov ljudi, pogosto zbolevajo tudi otroci. Simptomi bolezni v puberteti sicer radi izzvenijo, a se v odrasli dobi običajno vrnejo.

Kot pojasnjuje dr. Milan Hosta, direktor inštituta Spolint in športni pedagog, filozof ter terapevt po butejkovi metodi (po ruskem zdravniku Konstantinu Buteyku, ki je učil, kako se ogniti pastem nezavedne hiperventilacije in kako dihati, da bo mera prava, op. a.), dihamo tako, kot narekuje sodobna družba, temu pa neizogibno sledijo težave: »Astma je psihosomatska bolezen, zato je težko definirati sprožilce. Vsekakor gre na eni strani za okoljske dejavnike, kjer je treba poudariti, da smo v zadnjih desetletjih vse bolj izpostavljeni tudi močno kemiziranemu osebnemu okolju. Na drugi strani pa smo družba hiperprodukcije in hiperpotrošnje ter se to odraža tudi na načinu dihanja, ki sledi hitremu tempu življenja, kar vodi v patološke vzorce soočanja s svetom in posledično k psihičnim stanjem, ki lahko povzročijo tudi dihalne stiske, kot je astma.«

Pomembna čustvena komponenta

Kot pojasnjujejo na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni Golnik, se simptomi astme kažejo kot težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih, piskajoče dihanje, tudi nočni kašelj ali celo nočno dušenje, težka sapa ob telesnih obremenitvah. Bolnik mora iz svojega okolja odstraniti dražilce in alergene, nujni so še opustitev kajenja, nadzorovanje teže in sladkorne bolezni, težave pa lahko krepijo še popuščanje srca in bolezni ščitnice. Z zmanjševanjem oziroma zaviranjem astmatskega vnetja preprečujemo poslabšanje bolezni, za kar je nujno redno in dosledno uživanje zdravil, preprečevalcev vnetja, ne smemo pozabiti niti na druge dejavnike zdravega življenjskega sloga in izogibanje škodljivim dejavnikom. Kot poudarjajo, lahko ustrezno zdravljen bolnik z astmo živi brez težav, je normalno telesno zmogljiv, ne doživlja nočnih epizod poslabšanja bolezni in ima normalno pljučno funkcijo.
 

16 odstotkov odraslih Slovencev naj bi bolehalo za astmo.

Pri obravnavi astme, ki spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni, pa ne smemo zanemariti niti čustvene komponente, opozarja dr. Hosta: »Čustvena stanja so zelo pomembna pri fizioloških procesih v telesu in močno vplivajo na dihanje. Pri naših terapijah se pogosto pokaže, da se poslabšanja astme povezujejo z močnimi čustvi, ki jih oseba ne zna dobro umestiti v svojo življenjsko shemo. Jeza in žalost sta dve čustvi, ki zelo hitro lahko porušita ritem dihanja in vplivata na ožanje dihalnih poti. Namesto da bi ljudje to ozavestili in predihali situacijo s pomočjo telesne modrosti, se prehitro zatečejo k uporabi agresivnih zdravil.« Pri inštitutu Spolint izvajajo delavnice zdravega dihanja, t. i. Dihalnice, poleti pa v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Vič-Rudnik organizirajo redno vadbo za otroke z astmo, ki so vključeni v letovanje v Pacugu. »Poleg tega pa edini v Sloveniji izvajamo terapije po butejkovi metodi dihanja, ki zelo učinkovito odpravljajo težave z astmo, visokim pritiskom in alergijami,« še pristavlja sogovornik.

S pravilnimi ukrepi nad ovire

Oboleli za astmo se praviloma pogosto soočajo s številnimi omejitvami v vsakdanjem življenju, toda dr. Hosta poudarja, da takšno mišljenje ni potrebno, če se s težavami spopadamo zdravorazumsko in dobro poznamo svoje zmogljivosti ter samo astmo: »Astma pravzaprav ni bolezen v pravem pomenu besede, ampak je odziv organizma na prikrito hiperventilacijo. Da bi imunski sistem zaščitil delovanje temeljnih funkcij, nam stisne dihalne poti, da bi upočasnili dihanje. Tako tudi ni ovir za številne športe, če znamo pravilno uskladiti dihanje in gibanje. Eden od ključnih preventivnih ukrepov za rekreativce, ki imajo težave z astmo, je ta, da pri teku ali kolesarjenju dihajo skozi nos in tako preprečijo, da bi sprožili astmatični odziv zaradi napora.« Kot pojasnjuje, je mogoče astmo povsem obvladati in tudi kar najbolj omejiti uporabo zdravil: »Seveda pa je za to potreben dober vpogled v navade človeka in v okoljske vplive, kajti nemogoče je ohranjati zdravje v nezdravem okolju. Pri ukrepih poudarjamo najprej korekcijo dihalnih vzorcev predvsem takrat, ko je človek v stresu, in nato vse splošno znane preventivne ukrepe, kot so primerno in redno gibanje, zdrava hrana, zdrave misli in nekateri asketski triki, kot na primer občasno postenje, kopanje v mrzli vodi, bosonoga hoja v naravi itn.«

Nevarno dihanje z odprtimi usti

Po podatkih Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik le slabih deset odstotkov obolelih za astmo kljub najboljšemu zdravljenju še vedno trpi zaradi simptomov, ki so toliko moteči, da jim ovirajo vsakdanjik in onemogočajo ukvarjanje s športom. Toda tudi za te bolnike se najde rešitev, morda iz vrste bioloških zdravil. Rednost in vztrajnost sta pri zdravljenju ključna, poudarjajo, nezdravljena in zanemarjena astma dolgoročno vodi v preoblikovanje dihalnih poti, v neodpravljivo okvaro pljučne funkcije in v kronične spremembe.

Svetovni dan astme smo kot običajno zaznamovali prvi torek v maju, v inštitutu Spolint pa so ob dogodku pripravili več izvedb Dihalnic oziroma delavnic zdravega dihanja za pedagoge v šolah. »Izkazalo se je namreč, da vse več otrok prek dneva diha z odprtimi usti, kar lahko na dolgi rok prinaša hude zdravstvene posledice,« je še poudaril dr. Hosta.





Deli s prijatelji