Doživljanje in izražanje čustev je za zdravo duševnost ključnega pomena. Zatiranje tako pozitivnih kot negativnih občutenj namreč vodi v težka duševna stanja, vendar pa je že tradicionalna kitajska medicina potrdila, da ima tudi pretiravanje s čustvovanjem negativne plati. Te se ne kažejo zgolj v psihičnem, pač pa tudi v fizičnem zdravju. Sodobna znanost potrjuje starodavne izsledke. Poglejte, kateri organi so ob pretiranem čustvovanju najbolj ogroženi.
Jeza slabi jetra
Jeza je občutenje, ki vzbuja ogorčenost, frustracijo, nervozo in razdražljivost. Po kitajski medicini to kolerično čustvo domuje v jetrih in žolčnem mehurju, ki proizvaja žolč. Prav zato lahko spodbuja na cel niz procesov, ki povzročajo glavobol, vrtoglavico in visok krvni tlak.
Previdno tudi z veseljem
Veselje je čustvo globokega zadovoljstva in je po kitajski tradicionalni medicini povezano s srcem. Čeprav gre za pozitivne občutke, je pretirano veselje lahko nevarno za zdravje. Ko smo namreč vzhičeni, začne srce biti hitreje. Posledica tega so vznemirjenost, nespečnost ter celo povišana temperatura.
Prekomerna skrb črpa energijo
Tesnoba je posledica prekomerne zaskrbljenosti ter vpliva na zdravje pljuč in debelega črevesa. Prav tako lahko oseba, ki je daljši čas pretirano zaskrbljena, ne more več pravilno in optimalno koristiti svoje energije. Posledica tega so kratka sapa pa tudi vnetja debelega črevesa.
Pretirana analiza vodi v melanholijo
Pretirano poglabljanje in analiziranje vplivata na vranico ter lahko izzoveta utrujenost, neodzivnost na zunanje dražljaje in upad koncentracije. Prav tako neprestano analiziranje ter poglabljanje v malenkosti ogrožata prebavni sistem, kar se kaže v slabi prebavi ter nabiranju plinov v želodcu.
Žalost slabi pljuča
Žalost ovira pretok energije po telesu ter kvarno vpliva na delovanje pljuč in izzove številne dihalne bolezni.
Strah napada ledvice
To je čustvo, ki povzroči neskladnost v delovanju ledvic ter izgubo nadzora nad sečili, kar lahko privede tudi do nehotnega mokrenja.
Tudi šok in panika ne koristita
Šok in panika se najpogosteje pojavljata ob nepričakovanih slabih dogodkih. Kratkoročno vplivata na srce, če pa sta občutka prisotna daljši čas, prizadeneta tudi ledvice.
Kaj storiti?
Prav zato je treba čustva znati nadzorovati. To ne pomeni, da jih zatremo, pač pa, da jih znamo izraziti na pravilen način ali jih pretvoriti v blažjo obliko čustvovanja ter seveda po svojih močeh odpraviti dejavnike, ki jih spodbujajo v tolikšni meri, da ogrožajo zdravje. Najboljši način reševanja težav je zagotovo pogovor o občutkih. O svojih čustvih zato spregovorite na glas, tako boste lažje rešili številne težave ter razbremenili svojo dušo in telo.
