»Vsi vemo, da sta psihično in telesno zdravje med seboj tesno prepleteni,« pravi Ben Michaelis, ameriški klinični razvojni psiholog in avtor številnih psiholoških del. »Fizično zdravje je pogoj za dobro počutje. Ter seveda obratno: psihične težave vodijo tudi v bolezni telesa,« dodaja psiholog in svetuje, da se je ob kroničnem stresu in napetosti, ki preraščata že v depresijo, treba posvetovati z zdravnikom, ki bo znal pravočasno in pravilno ukrepati. A dodatna pomoč v obliki vadbe pri boju s temi občutki zagotovo ne bo škodovala. Zlasti če boste v svoj vsakdan vključili tri aktivnosti, ki učinkovito zavirajo ter do določene mere celo pozdravijo napetost in depresijo.
Tek
Obstaja dober razlog, da je pogosto slišati, kako je tek ena zdravju najbolj prijaznih vaj. V resnici je dejstev, ki mu govorijo v prid, več: topi kalorije, blaži željo po hrani, manjša tveganje za bolezni srca. Samo pet minut teka na dan je dovolj za vse te pozitivne učinke, je dognala leta 2014 izvedena raziskava o vplivu teka na telo.
Prav tako tek pozitivno vpliva na razpoloženje. Tudi tu na različne načine, pravi Michaelis: »Med njim se v možganih sproščata živčna prenašalca serotonin in norepineprin (norepinephrine). Ta nastajata med tekom samim, njun pozitiven vpliv na razpoloženje pa je občuten še nekaj ur po tem, ko že sezujete telovadne copate,« pojasnjuje strokovnjak in dodaja, da ponavljajoči se gibi med tekom na možgane delujejo kot meditacija.
Pozitivni vplivi teka na mentalno zdravje so zlasti opazni pri posameznikih, ki trpijo za depresijo. V letu 2006 izvedeni raziskavi, katere izsledke so objavili v publikaciji Journal of Psychiatry & Neuroscience, je bilo dokazano, da ima ta oblika vadbe podoben vpliv kot pomirjevala: ublaži depresijo in spodbuja nastanek novih nevronov v možganih.
In še ena pozitivna plat: tek utrudi, zato se po njem hitro potone v spanec. Ta je trden in bolj krepčilen, pozitivno vpliva na mentalno zdravje in spomin, blaži stres ter varuje pred napetostjo.
Hoja po gozdu
»Narava na vsa čutila deluje pomirjujoče,« pravi Michaelis. »Obstajajo konkretni znanstveni dokazi, da stik z naravo, drevesi, s travo, z nebom in vsem, kar nas obdaja zunaj, na nas vpliva spodbudno.« Rastline v zrak sproščajo snovi, ki preprečujejo njihov prezgodnji propad, in prav te na nas delujejo pozitivno v smislu blaženja napetosti, saj umirijo um.
V leta 2009 izvedeni raziskavi so japonski znanstveniki dokazali, da se že po 20 minutah bivanja v gozdu v organizmu znatno zmanjša prisotnost hormona stresa. Razlika je zlasti opazna v primerjavi z ljudmi, ki se sprehajajo po mestu. Do podobnih zaključkov je prišlo več raziskav, ena zadnjih je dokazala, da so posamezniki po 50-minutni hoji po gozdu manj napeti, hkrati pa so izboljšane njihove možganske funkcije.
Joga
Leta 2007 je bila v publikaciji Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine objavljena raziskava, v kateri so sodelujoči, ki so vadili jogo, občutili znatno manj stresa, občutkov depresije, jeze in napetosti v primerjavi s posamezniki, ki se tej vadbi niso predajali. Ti izsledki terapevte spodbujajo, da jogo vse pogosteje vključujejo v terapijo proti depresiji.
Leta 2012 je druga skupina znanstvenikov prav tako preučevala učinek joge na stres. V nizu raziskav so opazili znaten upad napetosti že samo nekaj minut po začetku vadbe. »Odlična stvar pri jogi je, da temelji na dihanju in raztezanju, kombinacija tega pa na um deluje izjemno pomirjujoče,« pravi Michaelis.
Z njim se strinjajo tudi drugi strokovnjaki, ki poudarjajo predvsem pomen dihanja. To ima namreč ključno vlogo pri premagovanju tako akutnega kot kroničnega stresa in depresije.
