SLUH

Če ne slišite, takoj k zdravniku

Objavljeno 25. avgust 2017 15.30 | Posodobljeno 25. avgust 2017 15.30 | Piše: Marija Mica Kotnik
Kako pomembno vlogo ima v našem življenju sluh, se dobro zavemo šele takrat, ko ga izgubimo; kako ga čim dlje ohraniti, svetuje specialist otorinolaringolog Aleš Matos, dr. med.
Posledica kroničnega vnetja srednjega ušesa je moteno prevajanja zvoka in prevodna izguba sluha. Foto: Guliver/Thinkstock

Ko pride do nenadne ali hitre izgube sluha, kot se na primer zgodi pri vnetju ušes, nas to zelo moti, pravi Aleš Matos, dr. med., specialist otorinolaringolog in doda, da je drugače pri starostni naglušnosti, ko sluh peša postopoma in nezavedno. »Večkrat to opazijo šele bližnji. Ljudem, ki so naglušni, moramo večkrat ponoviti, kar smo rekli. Imajo težave pri sporazumevanju v družbi. Menijo, da sogovorniki govorijo nerazločno. Televizijo ali radio poslušajo na višji jakosti. Težje uporabljajo telefon. Zaradi vsega tega se izogibajo družbi in izgubljajo socialni stik, ki je še kako pomemben tudi v starosti. Ko pridejo k zdravniku, običajno povejo, da slišijo, a ne razumejo sogovornika.«

Do okvare sluha lahko pride v vseh starostnih obdobjih. Najpogosteje se z naglušnostjo srečujemo pri starostnikih pa tudi pri otrocih med 3. in 7. letom starosti. Pri njih je dober sluh še kako pomemben, saj sta natančna slušna zaznava in razumevanje slišanega pogoj za uspešni govorni razvoj. Neprepoznana naglušnost pri otroku ima lahko dolgoročne posledice, opozori sogovornik. »Pri otrocih je vzrok slabšega sluha običajno drugačen kot pri starejših. Pri njih se pojavlja izliv v srednjem ušesu zaradi slabega delovanja evstahijeve troblje, posledično pa moteno prevajanje zvoka v notranje uho. Starostna naglušnost se pri nekaterih lahko začne pojavljati že po 30. letu. Kako hitro napreduje, je odvisno od genetskih danosti, pridruženih bolezni pa tudi od življenjskega sloga in prehrane.«

Vzrokov je več

Ko govorimo o izgubi sluha, govorimo o tako imenovani prevodni in zaznavni izgubi sluha; prva nastane zaradi nepravilnosti v sluhovodu, na bobniču ali slušnih koščicah, v zaznavno pa spadajo nepravilnosti v delovanju notranjega ušesa, slušnega živca in osrednjega živčevja. Poznamo tudi kombinacije obeh vrst naglušnosti, tako imenovano kombinirano naglušnost, pravi sogovornik.

Vzrokov za prevodno izgubo sluha je veliko in večino primerov tovrstne naglušnosti uspešno zdravijo. Čep ušesnega masla zapre sluhovod in znatno zaduši zvok. Pogost vzrok slabšega sluha je tudi akutno vnetje srednjega ušesa. Kronično vnetje srednjega ušesa povzroči okvaro struktur srednjega ušesa, torej bobniča in slušnih koščic, posledica je moteno prevajanja zvoka in prevodna izguba sluha, pojasni Matos. »Kronična vnetja ušes večinoma zdravimo kirurško. Prevodna naglušnost nastane tudi pri otosklerozi, počasi napredujoči bolezni, ki ima za posledico nepomično stremence, in jo prav tako lahko uspešno zdravimo z operacijo. Najpogostejši vzrok prevodne naglušnosti pri otrocih je izlivno vnetje srednjega ušesa, ki nastopi zaradi slabega delovanja evstahijeve tube. V slabo prezračeni votlini srednjega ušesa se zato začne nabirati tekočina, ki moti prevajanje zvoka.«

Starostna naglušnost

Zaznavna izguba sluha pri najstnikih je lahko povezana s poslušanjem preglasne glasbe prek slušalk ali na koncertih.

Zaznavna naglušnost je najpogostejša pri starostnikih. Starostna naglušnost je tudi sicer najpogostejša vrsta naglušnosti; gre za napredujočo obojestransko zaznavno naglušnost, katere vzroki še niso docela pojasnjeni, pravi Matos. »Na hitrejšo izgubo sluha v starosti vplivajo kajenje, pridružene bolezni, kot so sladkorna, povišan krvni tlak, povišane ravni maščob v krvi, slaba zvočna zaščita npr. pri delavcih v težki industriji in gradbeništvu, verjetno tudi prehranski primanjkljaj nekaterih antioksidantov in maščobnih kislin omega 3. Nastane zaradi upada delovanja notranjega ušesa oz. propada čutnih celic, predvsem tistih, ki zaznavajo visoke frekvence. Tovrstno naglušnost pogosto spremlja šumenje ali piskanje v ušesu.«

Kot pravi, lahko do začasne ali celo stalne nepopravljive izgube sluha privede tudi zvok, ki nastane ob eksploziji ali poku, odmiranje čutnic v notranjem ušesu pa lahko povzroči tudi dolgotrajna izpostavljenost prekomernemu hrupu.

Naglušnost v Sloveniji

Po nekaterih podatkih naj bi bila v Sloveniji kar tretjina starejših nad 60 let naglušnih. Več kot 10 odstotkov prebivalcev razvitega sveta ima pomembne težave s sluhom, še posebno skrb vzbujajoči pa so podatki, da ima prizadet sluh tudi že okoli 7 odstotkov ljudi, mlajših od 40 let. Pri dveh tretjinah naj bi bil vzrok okvare sluha akustična travma.

Kdaj k zdravniku

Ob vsaki nenadni izgubi sluha je smiselno obiskati zdravnika. »Hkrati se lahko pojavi piskanje v ušesu ali vrtoglavica. Osebni zdravnik bo znal presoditi, ali gre morda le za ušesni čep, vnetje ali kaj drugega. V izbranih primerih je potreben takojšnji pregled specialista otorinolaringologa. S celovitim otorinolaringološkim pregledom in preiskavo sluha bo ugotovil, za kakšno vrsto naglušnosti gre, in jo ustrezno zdravil.«

Pri starostni naglušnosti sluh peša postopoma, obojestransko. Kadar začne posameznika motiti, da v družbi ne razume sogovornika, je čas, da obišče osebnega zdravnika, da ga bo napotil na pregled k otorinolaringologu.

Največ, kar lahko posameznik naredi za svoj sluh, je, da ohranja zdrav življenjski slog, svetuje Matos, torej opusti slabe razvade, kajenje ali prekomerno uživanje alkohola. Uživa naj uravnoteženo prehrano in se čim več giblje. Tako bo ne le ohranil dober sluh, pač pa tudi zdravje in dobro splošno počutje. »V današnjem svetu smo bolj kot kdaj prej v evoluciji izpostavljeni hrupu. Človeško uho ni prilagojeno industrijskemu hrupu, poslušanju preglasne glasbe prek slušalk, kjer jakost brez težav preseže 100 dB, hrupu na koncertih ali športnih prireditvah. Zato je v prehrupnih okoljih potrebna ustrezna protihrupna zaščita,« še doda. 


 

 

 

 

 

 

Deli s prijatelji