Bolečine v medeničnem obroču med nosečnostjo niso normalen pojav

Bolečine se najpogosteje pojavijo v zadnjem delu medenice, zadnjici ter sramnici, in lahko izžarevajo v zadnjo in notranjo stran stegen do kolen, v kolke in dimlje. Bolečin v medeničnem obroču (BMO) med nosečnostjo in po porodu mnogi zdravstveni delavci še vedno ne jemljejo dovolj resno, češ da je to pač običajno. Res je, da so BMO v nosečnosti pogoste, vendar ne gre za normalen pojav, pravita višja fizioterapevtka mag. Darija Šćepanović in diplomirana fizioterapevtka Lidija Žgur z Ginekološke klinike v Ljubljani. »To mišično-skeletno bolečinsko stanje je mogoče pozdraviti ali vsaj omiliti. Seveda je najbolj pametno poskrbeti, da do bolečin sploh ne pride oziroma niso zelo hude, k temu pa v veliki meri pripomore dosledno in pravilno izvajanje vaj, prilagojenih ženskam pred porodom in po njem. S celostnim pristopom lahko zmanjšamo kratkoročno in dolgoročno telesno in psihično prizadetost.«

Vzrokov za pojav BMO je več, najpomembnejši pa je spremenjeno hormonsko ravnovesje. Darija Šćepanović: »Hormon relaksin mehča vezi medeničnega obroča, zato so bolj raztegljive. Brez tega porod po naravni poti ne bi bil mogoč. Sklepi pa so zaradi relaksina tudi bolj gibljivi in nestabilni ter zato bolj obremenjeni, kar vodi v bolečine. Nivo hormona se poviša že v začetku nosečnosti, zato se bolečine lahko pojavijo že pred dvanajstim tednom, najpogosteje pa v petem in šestem mesecu. S pravočasno strokovno obravnavo jih je mogoče dobro nadzorovati in po porodu večinoma izginejo, če jih zanemarimo, pa se lahko razvijejo v kronične in žensko spremljajo tudi dve leti po rojstvu otroka.« Za učinkovito zdravljenje sta potrebna ustrezna diagnoza in sodelovanje specialistov ginekologije in porodništva, fizioterapevtov, medicinskih sester, babic, delovnih terapevtov, socialnih delavcev in strokovnjakov za obravnavo bolečine.

Dosledno upoštevajte strokovna navodila

Ob prvem srečanju z bolečinami mora ženska dobiti ustrezne informacije, ki so ji v pomoč pri razumevanju narave bolečine in zmanjševanju strahu (BMO niso nevarne niti zanjo niti za otroka) ter v spodbudo za aktivno sodelovanje pri njihovem odpravljanju, pripoveduje Lidija Žgur. »Seznanimo jo z ergonomskimi načini izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, manj obremenjujočimi položaji med spolnimi odnosi in nasveti za izogibanje aktivnostim, ki vključujejo nesimetrično obremenjevanje medenice ali prekomerno raztezanje mišic, recimo pri jogi.« Večina nosečnic z BMO lahko rodi po naravni poti, vendar naj vsaka ob prihodu v porodnišnico osebje kljub temu opozori, da je imela težave.

Bolečine je mogoče učinkovito odpraviti ali zmanjšati, vendar je pomembno, da terapije svetuje, nadzoruje ali vodi fizioterapevt, usposobljen za delo z nosečnicami in ženskami po porodu. Pomagajo masaže z ledom, blago ogrevanje prizadetega dela, počitek, razbremenitev v udobnem položaju, protibolečinska električna stimulacija (priporočljiva je šele po 37. tednu), medenični pas, v najhujših primerih je treba uporabljati bergle ali celo invalidski voziček. Najpomembnejše pa so posebne terapevtske vaje za stabilizacijo hrbtenice in medenice, poudarjata fizioterapevtki, s katerimi ženska krepi globoke trebušne in hrbtne mišice. Z osnovnimi vajami je mogoče že v nekaj dneh odpraviti ali zmanjšati bolečine, vendar se je treba tudi pozneje držati strokovnih navodil, sicer se nevšečnosti rade ponovijo. Skrbeti je treba za dobro držo in srčno-žilno zmogljivost (redna telesna dejavnost), pravilno sklanjanje, dvigovanje in nošenje bremen (izogibamo se težjim) ter vstajanje s postelje.