GLIVIČNA OBOLENJA

Atletsko stopalo je pogosta nevšečnost

Objavljeno 11. julij 2012 18.40 | Posodobljeno 11. julij 2012 18.42 | Piše: Klavdija Miko

V poletnih mesecih so glivična obolenja še posebej neprijetna nadloga pred katero pa se lahko preventivno zaščitimo.

Stopala bodo hvaležna, če jih vsak dan umivamo s kislim milom, ki ima pH-vrednost 5,5. Bistveno je skrbno osušiti kožo med prsti.

Glivična obolenja so skrajno neprijetna nadloga, posebno poleti. Glivice najpogosteje okužijo kožo med prsti na nogah, ob nohtih, v dimljah in pod dojkami. Pojavijo se lahko tudi na lasišču in sluznicah. Glivične okužbe so med najpogostejšimi kožnimi boleznimi, je jasna Nastja Lazar, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz zdravstvenega zavoda Dermoestetika Izola. »Povzročajo jih mikroorganizmi, imenovani glive. Znanih je več kot 200.000, približno 150 pa je takšnih, ki lahko povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Glive, ki izzovejo kožna obolenja, razvrščamo v tri skupine: dermatofite, kvasovke in plesni.«

Trenje, vlaga, toplota

Glivična okužba je precej pogosta, vsaj enkrat se z njo ubada okoli polovica populacije. »Kot velja tudi za druge okužbe, so dovzetnejši imunokompromitirani ljudje, sladkorni bolniki in starejši. Potencialno pa se lahko okuži vsak med nami. Glive se hitreje in raje razvijajo v zanje ugodnejših razmerah, denimo na koži, ki je izpostavljena trenju, vlagi in toploti,« razloži Nastja Lazar.

Okužbe na stopalih

Pojavnost glivičnih okužb ni tako zelo povezana z leti. »Pri starejših ljudeh je pogosteje opaziti glivične nohte, ki so delno odvisni od slabše periferne prekrvitve prstov na nogah in deformacije stopal,« pojasni Nastja Lazar. »Po drugi strani so pogoste tudi pri športnikih.« Glivični okužbi, ki se razvije predvsem zaradi pogostega nošenja nezračne športne obutve, pogovorno rečemo atletsko stopalo. Pojavi se na toplih in vlažnih predelih med prsti nog, največkrat med najstniki in moškimi.

Redna higiena: Glivice imajo najraje tople in vlažne telesne predele, kjer se kožne površine stikajo. Treba je skrbeti za osebno higieno in suho kožo.

Okuženi nohti

Spremenjeno kožo in nohte ljudje sicer opazijo, a mnogi ne reagirajo, saj imajo okužbo za zgolj estetsko neprijetnost. »Nohti niso več gladki in prosojni, delno, predvsem na prostem delu, postanejo motni, rumenkasti ali rjavkasti, ponekod se zadebelijo in odstopijo od podlage,« znake vnetja, razširjenega na nohte, opiše Nastja Lazar. »Obolenja so pogostejša pri športnikih in starejših ljudeh, na rokah pa pri tistih, ki si jih veliko umivajo, pri slaščičarjih, kuharjih, mesarjih, bolniških sestrah ...«

Preventiva je higiena

Sogovornica poudari, da so glivičnim okužbam najbolj izpostavljeni ljudje, ki delajo z zemljo in okuženimi živalmi. »Prenašajo se z neposrednim stikom ali posredno prek inficiranih kožnih lusk med družinskimi člani, v športnih objektih, kopališčih in zdraviliščih. Zato je treba preventivno uporabljati svoje natikače. Smiselno je uporabiti razkužila za stopala in roke po obisku omenjenih javnih prostorov. Pri delu z zemljo, čistili, ki poškodujejo površino kože, ali z znano okuženimi je treba uporabljati zaščitne rokavice. Ženske s pogostimi vaginalnimi glivičnimi vnetji se jim lahko izognejo s preventivno uporabo vaginalet – z vsebnostjo mlečne kisline in Lactobacillusa acidophilusa.«

Prva pomoč

Neprijetne glivične okužbo nohtov ali stopal običajno ne izzvenijo same od sebe. Velja, da se po koži nikar ne praskamo, občasno na okužbo ugodno delujejo preparati, ki vsebujejo zeliščne ekstrakte, eterična olja, ki delujejo protiglivično, denimo česen, olje čajevca, olje grenivkinih pečk, horopito, manuka... »Kadar se na koži ali nohtih pojavijo spremembe, ki ne izginejo po negi z običajnimi sredstvi za umivanje s pH-vrednostjo 5,5 in negovalno kremo v treh tednih, je treba k zdravniku,« svetuje Nastja Lazar.

Zdravljenje

Sogovornica pojasni, da so zdravila na recept, ki se uporabljajo za zdravljenje glivičnih okužb, tako v obliki tablet kot krem, šamponov, pršil in posipov. »Pogosto je treba uporabiti več zdravil hkrati. Na žalost pa tudi glive postajajo odporne proti sodobnim antimikotikom, za nekatere ne najdemo zdravila. Učinkovita so terbinafin, flukonazol in itrakonazol ter sorodni lokalni antimikotiki,« pojasni Nastja Lazar.





Deli s prijatelji